NIKA NEGA

NIKA NEGA

Več nega dobre muzike
v iz larmaš kište,
nega dobre palinke
či ne poznaš Pište.

Dikline so našminkane,
se nosijo kak dame,
bi rade spekle rejtaše
pa ne vejo same.

Več nega starih lugašov,
sence pod oreji,
štrka ka bi pazo rour
tan gori na streji.

Ti pa se na koula sej
do đablane na brejgi,
po starih  cajtih zadišij
zakopano v snejgi.


Več nega mamce v ogradi,
ka bi v roubec dala
zapečeni domači krüj
te pa krave gnala.

Več nika nega lübica
na gvanti nemam rouže
zdaj sence sotiš plejšejo
liden pa neje boukše.

SOBOČANEC

Kama idejo ta lejta
pijta sovo čuk,
ka več nemren brez posfejta
najti svoj kaput.

Kama idejo tej dnejvi,
se sunce čemeri,
mejsec pa  vužiga  zvejzde,
šče najina gori.

Kama ideš,
ge si bijla,
pa spitavlen ges,
v čijo meglo
si se skrijla
pa te nede gnes?

Ne boš, ne boš , mala moja
gučala ka nesmiš,
do iže vozi sobočanec
tij pa izda kesniš.

Koga boužajo tej breze
pod kerimi sva skrila
tisto  ka se žmetno skrije
nej ka bi zgibila?

Koga čakaš,
što de prišo
ta na  tisto kloup,
kak de prišo
de odišo
pa šou svojo pout.

Neboš neboš mala moja
pravila  ka kesniš
do parka vozi sobočanec
ge pa znan ka nesmiš.

Soča...Pokapne pesmi...čakajo...