MOJ KLOBUK
Moj klobuk ni le klobuk,
čeprav se zdi navaden.
Naj piha sever ali jug,
še zmeraj je ukraden.
Mogoče zdim se komu tat,
četudi tat prijazen,
naj zanko dajo mi za vrat,
prenesel pač bom kazen.
Čemel je tam, ves star in siv,
na glavi ptičjega strašila
in vsega kriv je svet lažniv,
da sva se zaljubila.
On skoraj grd, jaz nič manj lep,
drug drugemu prikazen,
kot palica in človek slep
ne greva več narazen.
(Pesem je objavljena v zbirki Porcelanasto nebo 1998 in je uglasbena na zgoščenki, Z nogami v zrak, skupine Kontrabant, ter na zgoščenki Daleč je)
1 komentar:
Super si... tele pesmice, pa so resnično enkratne. Vsak dan pridem in katero preberem.
Lepo bodi na svoji strani. Se še vrnem nazaj :)
Objavite komentar