Zgolj formalnost
pesem o jeseni
sinonim za žalost
čez oko meglice
pozobano poletje
in uvelo lice
zgolj naključje
pesem o jeseni :
vonj kostanjev
zrcalni svetovi
in tihi šepet
besed med grobovi
Impresija II.
Dnevi vse krajši,
časa vse manj.
Sanjajo polja
podobe iz sanj.
Meglice drsijo
tik nad vodo´.
V daljavi bližine,
ko jočeš v slovo.
Dolge noči
v temo zavite.
Skrivne poti
ostajajo skrite.
V daljavi bližine,
ko jočeš v slovo
in nežno zatisneš
nekomu oko.
(Je še kaj dodati? Je še kaj odvzeti?)
NIKJER ZAPISANO Sčasoma zbledi nikjer zapisano. Kakor ljudje iz spomina, poljubi iz ustnic, besede iz ust. Ostane le zemlja za grobove, geni v pesku in prazna zibelka. Nekoč davno, izgubljeno v večnosti, pod soncem, ki nam je risalo sence drevjem ki nam je bralo misli in zvezdami, ki so poznale našo usodo zbledi sčasoma tudi zapisano. Le prah je še zmeraj isti.
KT
petek, 26. oktober 2007
IMPRESIJA
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar