Miniature

ZA BOBEN IN LAJNO

Z maslom na glavi,
ko pamet na paši
kleše to pesem
utopljeno v čaši.

Malo tečnarim
in muhe lovim,
a zunaj dežuje,
dežuje v spomin.

Za boben in lajno
imel sem nekoč,
a zunaj dežuje,
dežuje v noč.

KOZARCI

Kozarci so polni.
Kozarci so prazni.
V sencah čemijo
pijane prikazni.

Malo po ravnem
in malo po čez
usmerjam korake,
a silijo vmes.

Se luna nasmiha
in noč šepeta:
povsod je lepo,
a najlepše doma.

ZAVESE

Zavese se padle,
oder molči.
Malo je v meni,
ki še govori:

prinesi veselje,
podari poljub,
izpolni vse želje,
bodi kot kruh.

Daleč je tisto,
tone v mrak.
V masko na steni
zažira se prah.

DIH

Diham besede,
božam ta čas
visokega sonca,
ki grel je obraz.

Bila sva edino,
v enem doma.
Škarje in platno,
krojeno za dva.

Poljubi skelijo,
zapišem kot stih.
Z ustnic polzijo,
jemlješ jim dih.

DENAR

S culo na rami
in palico v roki
desetemu bratu
hodim nasproti.

Okušam grenkobo,
zastrupljam ljudi,
razdajam pohoto,
razbijam luči.

S kamni spotike,
s pohlepom v očeh
le umazana solza,
ki gnije v dlaneh.

LJUBEZEN

Ljubezen beseda,
ljubezen dotik,
preštevanje zvezd,
bolečina in mik.

Ljubezen kot sonce,
ljubezen kot sled,
med nama in njimi
začarana v smeh.

Ljubezen po toči,
ljubezen pred njo,
kamnu in ptici
zapoje v uho.