NIKJER ZAPISANO
Sčasoma zbledi
nikjer zapisano.
Kakor ljudje
iz spomina,
poljubi iz ustnic,
besede iz ust.
Ostane le zemlja
za grobove,
geni v pesku
in prazna zibelka.
Nekoč davno,
izgubljeno v večnosti,
pod soncem,
ki nam je
risalo sence
drevjem ki nam
je bralo misli
in zvezdami,
ki so poznale našo usodo
zbledi sčasoma
tudi zapisano.
Le prah je še
zmeraj isti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar