V FORMALINU
Pustil sem sebe za
seboj
in znova vstal od mrtvih,
kot Lazar čakam novo smrt
in hodim le po prstih.
(nekdo me lovi z mrežo za metulje)
Pustil sem tebe za
menoj,
da začutiš toplino sonca,
da začutiš toplino rok,
v zgodbi brez konca.
(spomni se, da si bil
nekoč mlad)
Ni komentarjev:
Objavite komentar