ZGODOVINA
Sedmi
zblazni zmeraj na koncu pravljice
in pade pod streli strupenih puščic.
Pred
smrtjo glasno prdne, dvigne levo obrv,
ter
pogleda oprodo
.Vranca
in nevesto prodajo na dražbi,
grad
spremenijo v zapor.
Čez
tristo let postavijo
spomenik neznanemu pesniku.
Kronisti
in kurbe pišejo enake spomine,
mladino
uče, da je pesnik sedemkrat prdnil.
Takrat
so zastave na pol droga.
Zgodovina
gre naprej!
Šesti
hudiča
spozna še pred rojstvom.
Kača
je pičila srce,
da
se je preklalo na dvoje
in
odvalilo od kamna.
Po
prvi piramidi naredi bordel
in
nabije na kol vse svoje
prijatelje
in sovražnike.
Mater
in očeta da živa zakopati,
nato
pa spi z obema sestrama.
Potomci
sprejmejo judovski
nauk
in zažgejo Rim.
Zgodovina
trdi
da
je imel Hitler brata trojčka.
O
tem priča poezija
rimača
Nerona in Kaligulin konj.
Zgodovina
ne laže!
Peti
izumi
kolo in se opeče na ognju.
V
temnem srednjem veku
ga
privežejo na sramotilni steber
in
mu odrežejo nos,
ker trdi da obstaja sedma dimenzija.
Prisega
na zvezde, malikuje teleskop
in
vohuni v spalnici kraljice Elizabete.
Njegova
sedemsto dvanajsta inkarnacija
v
podobi milijon gigaherčnega procesorja
pomeni
zasuk v človeški zavesti.
Svet
postane zgolj navidezna resničnost,
ki
posnema dvajseto stoletje.
Zgodovina
se ponovi!
Četrti
nima
imena,
zato
zgodovina molči.
Omenja
ga le Nostradamus.
Tretji
odkrije
pomen besed in prične molčati.
Sodobniki
ga častijo kot vodno božanstvo.
Njegov
nauk: molk je zlato,
postane
na sto prvem koncilu
združene
katoliškoislamskobudistične cerkve
edini
aksiom absolutne resnice.
Podivjane
horde ekstremnih menihov
in
molčeča množica uniči vso pisano besedo.
Prepovedano
je uporabljati
vse
samoglasnike in soglasnike.
Med
ljudmi je dovoljena komunikacija,
le
s palcem na desni nogi.
Zgodovina
je brez besed!
Drugi
Klonira
opico potem ko je opica že klonirala človeka.
Svete
krave ustanovijo društvo za zaščito
svobode
govora ,ki preraste v vsesplošno gibanje.
Pod
pritiski javnosti in revolucionarnega vretja
je
znova dovoljeno uporabljati črki M in U,
vendar
v strogo zapovedanem vrstnem redu.
(Še
pred tem nosilci verske in prosvetne oblasti,
krvavo
obračunajo s snovalci bogokletne ideje).
Drugi
pobegne v preostanek deževnega gozda,
kjer
živi in umrje kot zagrenjen oporečnik.
Po
smrti ga rehabilitirajo in proglasijo za svetnika.
Zgodovina
je polna velikih besed!
Prvi
ve
da je sedmi nekoč prdnil.
kolikokrat,o
tem ne dvomi nihče,
ker
si ne drzne zamenjati črki.
Zgodovina
potvarja.
(Leto 2001)
NA VERANDI
Sem ter tja ob polni luni,
ko kot nalašč nočem spati
in mi po želodcu kruli,
v temi škripljejo copati,
grem sedet ven na verando.
Dobro založen z jedačo
v levi roki stiskam žemljo
v desni mastno svinjsko kračo.
In kot oče moj pred leti,
odet v toplo hišno haljo
vem vso noč sede bedeti,
zreti v nebeško daljo.
-Ah,ti dobri stari časi,
ko na mesec so hodili!-
kot v črno beli skrinji
mi spomin v preteklost sili.
Vidim fantka na proslavi,
čepico ima na glavi.
V
vetru rutica opleta,
za njim koraka strumno četa.
-To so mladi partizani!
To je Titova mladina!-
sredi množice vzneseno
ata poučuje sina.
Potem pripelje limuzina.
Vidim roko, ki odzdravlja.
No, le belo rokavico
in je kmalu konec slavja.
- E, moj oče, prvoborec!
Nisi bil edini norec!
Naj ti večno zvezda sveti,
križa nisi maral vzeti.
Dobra je ta svinjska krača!
Prav soljena in vojena.
Kost odvržem kar ta travo,
naj se z njo ubada tema.
(Leto 1995)
Ni komentarjev:
Objavite komentar