MARTINČEK MAJHEN
Kar naenkrat pesem
moja ne zveni,
drugače je ubrana,
se črte ne drži.
Zdaj res sem ovca plitva,
star oven, ki boji
se zastav svobode,
tako cingljajo mi
regajoče žabe, spaki,
ki kače se bojijo,
a sem martinček majhen,
ko vrag ima sedmino.
Ne kaži kači repa,
ki za njo se plazi,
saj res težko je zreti
sam sebe v kakšni mlaki.
Ne božaj njene kože,
kot miš naivna tiste,
ki pravijo pridi k meni,
moj udav nežno stisne.
K.T. 07.04.2021
Ni komentarjev:
Objavite komentar