TIHOŽITJE ČRNOKLASJE

TIHOŽITJE ČRNOKLASJE

Veliko možnosti je za eno samo pesem. Izbral je najslabšo.
Tisto, ki je iz srca in je za včeraj.
Drevo ni imelo misli, in lahko si drzneš verjeti,
da bo potok usahnil že za prvim bregom,
brez rib, neznansko utrujen in gluh.
Koraki so šepetali kozolcem in Srpan ni požigal streh,
kot že tolikokrat v tej zapuščeni grapi.

Le lebdenje v senci. Na levo nikamor, na desno do tja.
In tam? Vrag vedi!

Ni bil bos, samo brez popotnih čevljev.
Kamenje bode za včeraj.
Je kot knjiga, ki jo prebira veter spominov in lista laži:
Za vsakim grmom štirje hrasti poguma in koprive, sol iz Butal,
da si opečeš veke do snidenja.

Pričaka te molk. Podrtija več noče kričati.
Okna, ki se pogrezajo vase, slamnata streha, ki kaže razgaljena rebra,
hvaležen motiv za slikarja samouka ...
Vodnjak je že zdavnaj usahnil.
»Nekoč bo znova vse prekipevalo od življenja!«
Preroško zaklinjanje ukletega duha,
ki blodi po gozdu, obsojen na večna vračanja pred hišni prag
in nazaj do razpotja senc, da odsluži svoj greh.
Greh do zapuščene zemlje, greh do prelomljenih obljub,
predvsem pa greh, ker se je vrnil star in nemočen,
poln skomin, in občutkom krivde.

»Nekoč bo spet vse prekipevalo od življenja!«
Luknja v kovancu, prestreljenem s pozabo.
Dobro je le sonce.
Če odpreš dveri, boš prestrašil ptice, se bodo vzdramile in zasikale kače v špranjah časa.
In če jih res moraš, jih odpri zelo počasi, da ne zacvilijo, odpiraj jih komaj slišno.
V izbi ne bo nikogar.
Zbita zemlja na tleh, po katerih slišiš korake pozabljenih bo, najprej bodla ostro kot
trnje, ki zarašča posest, potem hrapavo kot dlan,
ki je pekla kruh in nazadnje nežno kot sen,
ki se prikrade z večerom ob polni luni.
Potem stopi do okna, strgaj pajčevino in ga odpri.
Tistega na jugu, nad katerim gnezdijo otroški spomini in se vračajo
kakor lastovke v trenutkih, ko si drzneš biti mlad.
To bo tvoje okno v svet, upanje in ponovno rojstvo.
Ko se napiješ spominov in nadihaš vonjav, ga zapri in zakleni v večnost.
To bo tvoje novo jutro.

(Ribnik )

ČI ŠTO PITA


Či što pita povej ka tan ge popevle kmica
kak popejvlejo mamce v kapejli njegovomi sijni
najdeš pune krblače
najdeš kuste krumše
najdeš zadnjoga gada

či pijta samo tak
povej ka tan ge drejmlejo bejle iže
ge odijo čarni mački
zgibijš malo cajta
zgibijš malo dneva
za hasek v visikoj travi

či nišče ne pijta ga stiraj z ganga
ga ploudi po dvouri
kak té gda so krave gonili
gda so v pevnici kunouli
od šmarnice nouri žandari
mladoga krála Petra

či što pijta
povej ka tan ge nišče ne odi
ge popejvle kmica gda šteri zabloudi
zgibijš malo cajta

zgibijš malo dneva

za hasek v visikoj travi


NIKAN INAN

Sklantani punčoki
bi šli nikan inan
ta ge še nejso bili
ali pa se nemrejo spoutiti
sklantani punčoki
do kunca znücani
do kraja zvoščeni
bi šli nikan inan

tá ge cejli cajt sotiš
ali šamarjanko plešejo
ge špila bogovska muzika
tá bi šli sklantani punčoki

pa nega človeka
ka bi spuco
ka bi zbikso
ka bi si natekno
sklantane

TRBELO BI

Trbelo bi ešče inouk mrejti
kak iže z malimi oukni
kak tučenca v sajavoj küjnji
kak gümla ge nišče ne odi
trbelo bi ešče inouk mrejti
kak seme na süjon sapaši
kak slama na črbinjastoj streji
kak drva sklajena lani
trbelo bi ešče inouk mrejti
kak šnops v glažojnaton glaži
kak lijšče pod žednin grbanjon
kak cigani ka so brüjsili nože
trbelo bi ešče inouk mrejti
kak bataš po ilovači
kak krijžec cuj k čarnomi gvanti
kak mêša za plantavin štrkon
trbelo bi ešče inouk mrejti

CIMPER

(Trbelo bi)

Trbelo bi ešče inouk mrejti
z oubo na glavi v robači bejloj
kak merajo senje pri vužganon posvejti
trbelo bi ešče inouk mrejti
kak rugzak na püklavon rbti
gda bloudiš po zglancanoj pouti
trbelo bi ešče inouk mrejti
pa se obračati v grobi
trbelo bi ešče inouk mrejti
kak cimper v zacumpranoj sobi

ZACUMPRANI CIMPER

S touf svejčof se ne svejti
čiglij bi se lejko
z njouf kmico sköriš
tak kak süjo vejko

po toj iži se ne odi
či si vüpaš lejko
samo ka te ne bi čaren
za guler povlejko

s touf meklof se ne zmejče
čiglij bi se lejko
na njoj odiš kradnot
vnoči kravan mlejko

s touf ženskof se ne špila
što misli ka se lejko
tistoga de v žmetne blanje
glogov grm oblejko

UNA IDE

Una ide ges za njouf
tak kak či bi prvič šou
tá ge nega müj nej vrat
ge pomali škrable zrak
bejlo farbo doli s stejn
una ide kama ščen

fčera šla sva gor na brejg
gledat što je spejglo svejt
v ostre roube do neba
z vroučof pejglof prejk srca
tan ge vozi čarni cug
tan ge pijše mlačni jug

ge na enoj nougi spi
perdže vrejdno ftiče tri
ta v ladico omare stare
ge so žute slike sklane
una ide gês za njouf
tak kak či bi prvič šou

ZAJ ZNAN

Štera ma žmetno püto
štera najdukšo püjtro
štera najvišiši lugaš
zaj znan
tista s kilavof decof
tista škijlava čarna
za šterof lajajo psi
ružijo dvêri
preklinja vertinja

za tistof
ka pravi boug van daj zdravdža
pa misli ka bi se ti gezik zadrgno
ka bi ti lampaš crkno
pa zlaže
gospoud ví te dugo živeli

zaj znan
tista z najvejkšof pütof
tista bousa
ka kadij kak turek
z diteton na cêcki
pa pravi
boug van plati gospa
pa misli
ka bi se ti gezik zadrgno
ka bi ti lampaš crkno
pa zlaže
gospoud ví te dugo živeli

NEJSAN GVÜŠEN


So šle iskat divdže dede
ali plesat nage
nejsan gvüšen
cumprnice mlade

saka dá ti mlejka piti
ka boš boukše vido
s sklejce ge pigejo kače
ka boš z repon migo

so šle brüjsit toupe kose
ali klepat strejle
nejsan gvüšen
cumprnice bejle

sako mogo boš prositi
ka bi nej zabloudo
saki seme posaditi
v genjeno posoudo

KOULA

Na koula se sej
pa te odpelan
na of kunec glandala
naj špejgel povej
ka düjša ne vej
ali sva preci lagala

kunja ne nücan
nej biča nej pout
samo zacumprana koula
koula pa debeli rud
na šteron sidejla
boš goula

ČIJSLO

Ka de meni čijslo
kama bi ga djala
cejlo nouč smo plésale
z ognjon bi ga žgala

ka de meni krijžec
zakoj bi ga sploj ščela
v čarno san premalana
neščen biti bejla

ka de meni farar
fčasi bi ga zela
s svetin se oženila
z vrajžin deco mejla

ČAREN

Vidli so ga tüj na streji
pravijo ka seposedi
v grabi šumi müzgaj vreji
šče pri staroj néni

vidli so ga tak po dnevi
kak po velkoj kmici
odo je po poudi drevdži
ležo v pšenici

tüdi ges inouk san vido
čarnoga f krščaki
kak s kozêčo taco
tanca med oblaki


SE MI PAŠE

Se mi paše
z lijšča süjoga gvant
od klopoutca žednoga krščak
od sunca marela
od bajsa švic

paše mi
gda se seden na pen
pa malo mučkan
pa malo brodin
paše gda kunen
ali samo tá odin
gda pravin
ka si noura kak štük
gda bükova drva kálan
gda f tikvi prejšan čemer
fse mi paše
samo ka gè toga ne ven


SE SAN PUNČOKE PONÜCO

Se san punčoke ponüco
zdrajso do podplatof
dobro ka man stare vnüče
gda žgen do oblakof

nouč me bouža gojno kole
saki den pomalo
rad bi mejsec v voudi prijmo
či bi se tou dalo

gda boš vidla gor na nébi
kak mi düjša planta
te boš znala kak je žmetno
či srce se mantra

te boš znala več ne pitaj
kesno gé za senje
nigdar neva sküper spala
davli si pomenje

se san punčoke ponüco
tüdi tí si bousa
gda letijva prek oblakof
ge se farba rosa

GDA MO VÖTER

Gda mo vöter džanke mo zdigavo
gor na nébi z mejscon senje püu
s šamlavin o düjši se zgučavo
s križon trpo se s klopoutcon büu

či mo vöter nemo te pozabo
fse boš čüjla pa te nede straj
cejlo nouč čuk sovo de zazavo
doj z glandala brisala boš praj


gda mo vöter džanke mo zdigavo
gučala boš palik de gesen
ges skrijen se kak pavuk v süjo travo
me najšla boš čiglij ti ne poven


ČARNE ROUŽE

Je tou kouvran z žutin klüjnon
zamoto v čarno den
ali pa se je zvonar obeso
na cerkveno vouže

je tou ica v staroj düjši
škrabala léd z ouken
gda san čumo v glüji nouči
pun strajouf se moker

tou je farba tvoje kouže
potüuma čuk popejvle
v glandali glédan čarne rouže
f kouti mekla drejmle

NAZAJ ZA OČÍ

Pomenje se pašči
pomali si davli
dobro poslüjšaj
te pa zazavli

naj čüjejo lejsi
kak kmica kričí
gda bloudijo bejsi
žédni krví

gda drevdže šumače
se potkef iskrí
se pašči pomenje
nazaj za očí

F ŠUMI

Kumaj san vüjšo
gda so metale
sekere pa kamne
za menof dikline
tan notri f šumi
pri kustomi rasti
so plésale f krougi
goule mrline

prva je kríčala
naj me vrag zême
drüjga kunoula
mi rodbino seme
tréča pa gúčala
boj se me boj
s tébe napravin
za rasoje gnoj

štrto san pozno
bijla je lejpa
kak še nikoli
skouzi sa lejta

pazi se mali
koga si vido
ne boš več dugo
po ton svejti migo
hitro pozabi
s kon san gnes bijla
že mati te čaka
ščeš ka de te bijla

vode več ne nosin
s tiste grabe
ge se paséjo
trij stare krave

trij vrajže krave
una med njimi
lejpa kak sigdar
dekla pri mlijni.

ZAKOJ

Zakoj si zéla džaboko
zakoj nej rajši slive
lejko tüdi bi orej
na küjkli naše njive

zakoj si zéla džaboko
zéla bi krblačo
pa šla kusto repo sküjbst
za žmajno repnjačo

zakoj si zéla Adama
či bi lejko kačo
na se véke oča boug
plüge bi obračo

VUGAJ VUGAŠ

Štero kupico naj steren
kama otla fčesnen
vugaj vugaj vugaš
ka koga ne smeknen

gnes je oster noužec
gnes je velka briga
gnes ne vrti gezik
lejko te kaštiga

či o njoj boš gúčo
s čarnimi očami
štero mi odpelo
drügi je predlani

vugaj vugaj vugaš
špilajte cigani
steren jo po stouli
naj mi što zabrani

TE ODPELAN

Što zna kama
ges znan s ken
či de daleč
tou ne ven

samo sej se
gor na lejs
te odpelan
prejk nebes

se boš vido
se boš znao
neka najšo
neka njao

či boš isti
tou ne ven
či pa ne boš
ti poven

ges znan kama
ges znan s ken
se zacumpra
f kmico den

SVEJČA

Ta je za tebé
ka boš boukše spau
tisto več ne delaš
čista tá si njau

zemi jo v roké
pa pomali vošči
gda se gor vužgé
je ne ftoupi v mošti

v žepko sklači loj
se s sajami namaži
vgojno najšo boš
cumprnico v glaži

DŽABLAN

Gda nede nikoga
te se zdžoučen
bréčala mo kak malo dejte
gda nede nikoga
ka bi mi pravo
kak si lejpa f ton žuton lijšči
tak sama tak goula
na brejgi
džablan


ŽMETEN DEN

Trüjden san
rad bi se légo
f travo pod lugaš
té žmeten den
od tébe zmantrani
rad spau bi
tou ščen

pa mi sunce ne dá
skouz vejke ščigečejo
žarki po lijci
kak či bi ščeli
stirati čemér

trüjden san
rad bi légo za sigdar
v té žmeten den

GOULE KAČE

Čarna voda mejsec svejti
svetlo je kak pri posvejti
tan ge ščuka rogoz bouža
se leskeče njena kouža

prvič spau san z goulof kačof
nikak san se ojunačo
v straji küšno ladno glavo
v visiko se lejgo travo

cejli cajt sva melo mlela
vgojno vrlo deco štela
tan ge fuda vrouči vöter
goule kače duge meter

drüjgo nouč že prave dekle
boudo k mlijni pojbe vlekle
ni ena zajtra nede znala
ge je svojo koužo njala








(Nekaj Prekmurščine in preperele slike nekega časa. Kako samovšečno! Kdo je ta fant, ta fantek na sliki?)
(Gre za izčiščeno verzijo nikoli objavljene zbirke ZACUMRANI CIMPER, v kateri sta dve uglasbeni pesmi, ki ju prepeva skupina KONTRABANT

DODAJAM TUDI SKROMEN SLOVARČEK BESED ZA PRAVE SLOVENCE:

BESEDE:

RÊN-HREN
VÁRAŠ-MESTO
RUD-OJE
CUG-VLAK
PLOUT-OGRAJA
POTAČ-KOLO
STO-MIZA
ROUR-DIMNIK
CUG-VLAK
PEŠČICA-PEST
POJEB-FANT
POTAČ-KOLO
CÊCKI-PRSI
DIKLINA-DEKLE
ČOBA-USTNICA
TRAJTAR-LIJAK
CIMPER-LESENJAČA
POUD - PODSTREŠJE
KRUMŠ I-KROMPIR
VÜJA - UŠESA
LAGEF -SOD
LAMPAŠ -SVETILKA
VOGELDŽE-ŽERJAVICA
MÜJA-MUHA
GLAŽOJNA-STEKLO
DŽÜNDŽ-NAKIT
VEJKE-VEJE
DŽABLAN-JABLANA
PERDŽE- PERJE
PEJGLA-LIKALNIK
GUMLA – DEL GOSPODARSKEGA POSLOPJA
KÜJNJA- KUHINJA
DŽANKA-KRILO
LEGVAR- MARMELADA
KOUVRAN- VRAN
KOULA- KMEČKI VOZ
KUPICA-ČAŠA
GLANDALO-OGLEDALO
KRBLAČA- KOŠARA
PEVNICA- KLET
KRŠČAK- KLOBUK
TIKEF- BUČA
PUNČOKI- ČEVLJI
VNÜČE- KRPE NAMESTO NOGAVIC
ČREJVLI-ŠKORNJI
VUGAČ-LONČENI BAS
RAŠUŠKA- VILICA
BILICA-JAJCE
LUGAŠ- BRAJDA
PAVUK-PAJEK
CUMPRNICA-ČAROVNICA
GULER-OVRATNIK
BLANJA- DESKA
BATAŠ- GUMIJASTI ŠKORENJ
ŽITEK- ŽIVLJENJE
ŠINJEK-VRAT
POSFEJT-LUČ
DVOUR-DVORIŠČE
SENJE- SANJE
IŽA-SOBA
GLAŽ-STEKLENICA
GVANT- OBLEKA
LIJŠČE-LISTJE
VOUŽE-VRV
ICA-VROČINA
KLOPOUTEC-KLOPOTEC
PÜJKŠA-PUŠKA
KMICA-TEMA
BAJS-BAS
GOJNO-JUTRO
DREVDŽE-DREVJE
ŠPEJGEL-OGLEDALO
SKLEJCA-SKLEDA
TUČENCA –ZBITA ZEMLJA