OD TU DO TAM OD TOD
Na starih slikah se
smejiš
mlada in vesela,
se življenja veseliš
in kaj boš vse počela.
Tako kot star papir
rumenimo skozi leta
in pot, ki jo prehodimo
v
večnost je ujeta.
Kdaj si prišla, kako, zakaj,
naenkrat, starka siva?
Jaz sem še tu, a tebe
ni,
da v starost zaživiva.
Ko zmanjka nam besed
v sebi govorimo,
ko odtava kdaj pogled
si spet nazaj želimo,
ko vetra piš med listjem šepeta
se sliši glas tam zgoraj iz neba:
Ne boj se iti,
ko pride dan za pot,
nekoč vsak mora iti
od tu do tam od tod.
(K.T. Za zbirko IZGUBLJENI V SEBI, ki počasi nastaja 02.03.2025
Ni komentarjev:
Objavite komentar