BOS
Spet bom hodil bos.
Ne čutim zemlje.
Ne čutim trave.
Ne čutim peska.
Ne listja pod nogami.
Niti spon,
ki vežejo preteklost
v teh steklenih škornjih.
In bodlo bo in peklo
in božalo podplate.
V pepelno siva jutra,
v meglice sanj.
V sončno zarjo smeha,
tja in spet nazaj.
Spet bom hodil bos,
da ne pozabim nate.
V soju svetlih zvezd,
da ne pozabim nase.
(31.12.2007)
(Zadnja pesem v tem letu, ki bi mu
lahko rekel v stilu Balaševiča:
(A ma jebite se devedesete!)
(Petarde in silvestrski poljub. Atomic
harmonic, bebavost, splošno veselje
in nikoli uslišane želje. Moj mačkon se
je skril za televizor. Hčerka je s tipom
v mestu. Pijem šampanjec z ženo.
A je že novo leto?
2008, 2008.
Kaj si in kdo sem?)
