Mati

MATI

Malo je besed, zdaj vem,
ki nežno zabolijo,
mati.

Na svetu sam,
še čutim dlan,
ki boža me,
povej mati.

Kako je tam,
te prepoznam
med belimi cvetovi?

Bo tvoja duša
kakor zvok
otožne violine,
ki poje v meni
ozdravila
čas in vse spomine?

Malo je besed, zdaj vem,
tako nežnih, kot je mati,
sam po belem polju grem
in vidim te, o mati.

 

K.T.  (Za VAJTO) 23.08.2021

 

 

 

 

 

 

  

PESMI S PARKA (Zbirka v nastajanju v PREKMURŠČINI)

 NEŠČEN ZNATI

Neščen znati kak globoka je voda,
zakoj rogoz šumače,
šteri ftič se skouz oglasi,
kda tista s koso skače.

Što slejpi gleda v luno,
što gouli v krougi plejše
gda je velka kmica,
pa prišo de po mene.

Neščen znati, nej me briga,
ka delaš v kmici sama
ali po voudi odiš ali moliš
si moja čarna dama.

 18.08.2021  K.T.

                                                            V SENCI  SUNCA

Fse bou tak kak je bilau,
nikak nači nede,
nešče glaž je prazen njau,
san zmislo se na tejbe.

Tak poleg si,
tak daleč kraj,
spomin premaga dnejve,
v senci sunca
čakan te,
daj, spouti se na mejne.

 

17.08.2021  K.T.

SPITAVLEN SE 

či kda po travi odiš goula,
či ge v senci sama tan ležiš,
što te grabla ka tak fajn zdijavleš,
pa kak senou po večeri dišiš.

 Spitavlen se
što v tvojo gumlo odi
na slamo gor ponoči spat,
gda mejsec žuti proti zemli gleda
pod oknom včasik stavi se korak. 

Spitavlen se,
či glij me nej je briga,
kak pogledneš kda se čemeriš,
pa smejiš se kda srce ti špila
in lažeš kak se te držiš.

 

27.01.2021 K.T.

SOBOČANEC 

Kama idejo ta lejta,
pijta sovo čuk,
ka več nemren brez posfejta
najti svoj kaput,

Kama idejo tej dnejvi,
se sunce čemeri,
mejsec pa  vužiga  zvejzde,
še najina gori,

Ge si bijla,
pa spitavlen ges,
v čijo meglo
si se skrijla
pa te nede gnes?

Ne boš ne boš, mala moja
gučala ka nesmiš
do iže vozi sobočanec
tij pa izda kesniš.

Koga boužajo tej breze
pod kerimi sva skrila,
tisto  ka se žmetno najde
nej ka bi zgibila?

Koga čakaš,
što de prišo
ta na  tisto kloup,
kak de prišo
de odišo
pa šou svojo pout.

N eboš ne boš mala moja
pravila  ka kesniš,
do parka vozi sobočanec
ge pa znan ka nesmiš.

PIŠTEKOVE MUKE

Nigdar nejsan tak se smejo,

prilike san nej več meo,

kak gda je Pištek s sekero

svojo ženo bujti ščeo.

Trejza bila je fejst baba,

lepše v vejsi nej bilou,

fsi so znali ka ma rada

samo Pištek neje znao.

Tak kak piše v sveton pismi

prišla deca so na svejt,

premalokrat za mlado roužo

se je odpro njeni cvejt.

Parkrat jasno je premalo

zaorati njivico,

petkrat, ka ji je ostalo,

dala jo je v arendo.

Hitro prišli so orači,

najšli so se s sej bregov,

peki, poštaši, krojači,

sakši što je poseo znao.

Pištek delo je v tudžini

gor v nemški fabriki

što bi trpo tu pri mlijni

či so marke, feningi.

Čuvajte mi mojo drago!

Oča, mati, čujete.

Ges rad bi jo sebov pelo,

nemren, či me razmite.

Oča hitro doj so mrli.

mati šli pa so za njin

tak ka ousto z zenof mladof

je samo prvi, pravi sin.

Drugoga je poštaš delo,

župnik dal je blagoslov,

te dobila sta Angelo,

nekan preveč bejlo, blond.

Vidi v kak naša Špela,

to je jako čudna stvar,

logarova posumi žena

štrti bil je Aladar.

Zadnji je fejst žmetno dejte,

pikavi pa rdečih las,

prej ka ga je malar delo

po vejsi je potuvo glas.

Pištek skoz je čudno gledo

kda je odo na dopust,

prve štiri je pripozno

petoga pa že pod mus.

Zdaj že fejst ga črv je grijzo,

začne mučiti ga dvom,

ja samo ka za našo mizo

šče nede odo sedit slon.

Ge si, ge si vrajža Trejza

se inouk začul je krik,

kama si pa skrila deda,

tuli kak plemeski bik.

Trejza v z gumle prijde,

čarni roraš pa za nju,

Roraš v gumli nega rora

koga zmetat ta si šou?

V rouki svejti se sekera

v iz gat pa belja rit,

bous kavuli po dvorišči

nanč ne senja ka de bit.

Fejst zamajne s skero,

samo roraš se neda,

kraj se nagne pa ga vdari

kelko mouči človik ma.

Spadno je kak spadne trava,

tak kak prvi žitni klas,

nikdar več ne gor se stano

niti spujsto s sebe glas.

Pištega smo pokopali

ges pa dobri sosidi

roraša pa odpelali,

pojdže v plavi marici.

Treza gnes je lepa vdova,

z nej malof penzijof.

Mi pa še naprej ordžemo

njeno vlažno njivico.

K.T.

PREKMURSKI STRAŽAR (Himna)

Sladka je kak gibanica

naša prekmurska ravnica,

naj po dnevi sunce sija

ali spadne kmica.

Štrka najdeš gor na rouri,

v brajdaj puno sreče,

Tan ob Mujri, v čarni voudi,

ščuko ka se meče.

Valovijo žuta poula,

šumače žitni klas,

brboče topla voda,

tu se pozabi čas.

REF:

Prekmurje Boug te živi,

Prekmurje panonski cvejt,

Prekmurje, gorički brejgi,

za nas najlepši svejt.

K.T. 30.10.2020

 PREKMURJE NEJ RAVNO

Prekmurje nej ravno,
ma tudi bregej,
malo gor pogledi,
tan zagledneš menej.

Zakoj v blato klačiš
što je peveč gor?
Zakoj v rano trousiš,
tij panonsko sol?

Prekmurje nej plitvo
je globoko zadosta.
Ma dosta, peveč gonja,
vi pravite komposta.

🤡 K.T. 19.08.2020

NAŠ PAJDAŠ 

Naš pajdaš ma vrajžo ženo
luknjo zvrta ti f koleno,
gda človeka malo süče
hitro skoči pa zamüče:

 

Ge pa odo si ponoči,
šteri vrag pijačo toči?
Pijan si mrlina stara
ges pa mo ti cote prala!

 

Idi ležat pesi v klunjo,
ne boš mi po kuči vunjo,
vütro pa ka kufre spoukaš
na te krmi drüjgi lokaš!

Ešče pravi, sran te lejko,
ka si takšen se privlejko
zbüjdo küre,  pa kokouta.
Piđanci  držite se plouta!

 

Naš pajdaš  se ne sekejra,
naj se baba samo zdera.
Vgojno delat, te pa špricer,
hitro spadne nouvi liter.

PIKOVA DAMA

Sen pijancom dobro znana

pikojova te buje dama.

Kak so hitro prazni žepi,

kak se jako tošlin jouče.

Mati ges san palik pijan,

žena tou je nej mogouče.

Ne odi ta či maš ka v glavi,

či te gej ka med nogami,

rajši drujžbo drujgo išči,

vačik spao boš na stranišči,

pokozlani se doj posrani,

šče odajo te cigani.

Vrouče dekle, slaba rana,

pikova te buje dama.

(Lepi časi, kda san Ges bil Jes) 1992 (Izaku v večnost) K.T.

SPOTREJTI  ŠPREJGEL

Spotrejto glandalo, seden lejt nesreče, iža na brejgi dugo senco meče.

Preravna je ravnica, preduge so potij,  je pojba zela kmica pa jo srcej boli.

Rad me ma, me nema rad, odtrgani cvejtni listi, dekla kak mamca vijdi v cajt pa skous je isti.

NA KÜJKLI

Spomim se, san srejčo te

davno že na küjkli,

isti veter drujga pout

naj gnala je cuj krijži.

Več nega te, si nekaj šau,

eni pravijo, ta k Bougi,

ges pa se še skous vrtin

v enon iston krougi.

Včasik stavi se korak

tan pri tvojon grobi,

mrau si tak nedužno mladi,

ka angel z menov odi.

(Mojemu sošolcu Marjanu Š.)

(Pesmi s parka) K.T.

24.11.2021 K.T

 

 

Goreče poželenje

 

GOREČE POŽELENJE

RAZMIŠLJAM O GOREČEM POŽELENJU
O PADLIH SVETOVIH
O GOREČIH MOSTOVIH
RAZMIŠLJAM IN NIČ NE REČEM
MOLK ZAMOKLO MOČI
URE TIK - TAKAJO GLASNO
IN KAKO DOLGO ŠE
TO ŽIVLJENJE KRATKO?
KAKO BLIZU SMO
SMRTI NA DESNEM RAMENU?
IN KDO DRZNE SE
BOJEVATI Z MLINI NA VETER
IN S STRTIM POGLEDOM RAZUMETI DRUGEGA
KER NIKOLI  NI ČUTIL
LE RAZMIŠLJAL JE Z GOREČIM POŽELENJEM?

 

06.08.2021 K.T.