NIKJER ZAPISANO
Sčasoma zbledi
nikjer zapisano.
Kakor ljudje
iz spomina,
poljubi iz ustnic,
besede iz ust.
Ostane le zemlja
za grobove,
geni v pesku
in prazna zibelka.
Nekoč davno,
izgubljeno v večnosti,
pod soncem,
ki nam je
risalo sence
drevjem ki nam
je bralo misli
in zvezdami,
ki so poznale našo usodo
zbledi sčasoma
tudi zapisano.
Le prah je še
zmeraj isti.
