MATI
Malo je besed, zdaj
vem,
ki nežno zabolijo,
mati.
Na svetu sam,
še čutim dlan,
ki boža me,
povej mati.
Kako je tam,
te prepoznam
med belimi cvetovi?
Bo tvoja duša
kakor zvok
otožne violine,
ki poje v meni
ozdravila
čas in vse spomine?
Malo je besed, zdaj
vem,
tako nežnih, kot je mati,
sam po belem polju grem
in vidim te, o mati.
K.T. (Za VAJTO) 23.08.2021
