KT

KT

torek, 14. februar 2017

ZDAJ VEM

ZDAJ VEM

katera ima najtežjo culo,
katera najdaljše krilo,
katera najtrši pogled.
Zdaj vem.
Tista z otroki,
ki gledajo tako
 kakor mati, postrani.
Tista škilasta, črna,
za katero lajajo psi,
se zaklepajo vrata
in kolne gospodinja.

Zdaj vem.

Za tisto, ki pravi:
bog vam daj zdravja gospa,
bog vam daj sreče gospod.

Pa misli:
da bi se vam jezik zadrgnil,
da bi vam luč ugasnila.

Pa zlaže:
gospod vi boste srečo imeli,
gospa vi boste dolgo živeli.
Zdaj vem.

Tista z največjo culo.
Tista bosa,
z dojenčkom na prsih,
ki kadi kakor Turek
in meče karte
ter pravi:

bog vam plačaj gospa,
ker so ga videli že na nebu,
kako s kozjo taca pleše med oblaki,
bog vam plačaj gospod,
ker je ležal v pšenici
in smo lačni kruha bolj kot besed.

In zlaže:
gospod, saj mi ne boste verjeli,
gospa, saj mi ne boste hoteli.
In gre
nekam drugam,
tista bosa ciganka,
ki jo videvaš
samo še v sanjah,
kjer nihče ne sprašuje,
kako izgubiti nekaj časa
kako izgubiti nekaj dneva,
nekje v visoki travi
med resnicami in lažmi,
kjer se levijo mlade kače
in pojejo mrtve ptice.
Zdaj vem.

Tista pri ugašnjeni luči,
v nekoč... 

Daljša inačica  pesmi iz prekmurščine v slo....

14.02.2017

nedelja, 12. februar 2017

OKNO



OKNO

Nič se ne dogaja,
moja rima spi,
v belih krizantemah,
z zaprtimi očmi.
Mesto je le mesto,
in klop je samo klop,
in prekratke ceste
predolge za  v nekoč.
Kje je tisto okno,
ki zrcali  čas,
ko s pogledom
rišem skoraj
znan obraz.