Sprehod kot pogreb

 

SPREHOD KOT POGREB

Dan deževen, siv, ves tih,
da se ti zasmili stih.
Pogled  z okna,
brez besed,
v mislih tavaš v nedogled.

Včeraj zdi se kot nikdar,
čas le sencam je vladar,
čevelj žuli, dlan srbi,
kot pogreb se sprehod zdi.

In povsod ležijo  ptice,
garjave psice edine resnice
in polomljene krošnje
velikih besed
jokal bi rad, a gre mi na smeh.

08.09.2020  K.T.