1.
V rosni cvet razliva svet
ob svitu prve žarke.
Še mnogo bo poteklo dni
od deklice do starke.
A ti hitiš, hitiš, hitiš.
Še pesnik pretirava!
Ljubezen je, ljubezni ni,
ker pride in odtava.
Potem skeli in zdravi čas
vse ranice in rane,
v jezeru solz in mrkih lic
zacelijo kar same.
2.
Zdaj si ženska že na pol.
Manj kot laž, več kot resnica.
Poti ne najdejo domov,
sledi jim zoblje ptica.
In plašč strasti ogreva noč,
z njo ki v srcu sanja,
da morda kje kakšen princ
še zmeraj se priklanja.
Osladen kič! Kaj meni mar!
Nobena stvar ni sveta!
To kar daje bistvu čar
je kaveljc ki opleta.
