MOJE TEMAČNE URE
Vpijam temoto, na prsih gojim kačo, vrana sem, ki sama sebi
kljuje oči,
toda na nebu orel razširja svoj mogočna krila.
Nekoč ti bo žal, da si kukavica, da si papiga, ki ponavlja besede,
in takrat poletim više, še više, kot zmore zloba in človeški pogled.
In vse bo tiho in vse bo negibno in vse bo znano,
ker daljave hlepijo po bližini, ker bližine ne morejo brez daljav,
zato vsi mrtvi pesniki pišejo vame resnice, ki ji trosi veter
življenju v predpasnik.
Najlepša pesem, ki sem jo napisal je pesem krvi in nosi
imena vnukinj in vnukov,
četudi morda se nikoli ne srečamo.
