Vrana

VRANI

JOČI VRANA, JOČI,
ZA ZIMO, KI JE SKORAJ NI,
ZA MANO, DA LAHKO SNEŽI,
ZA MLADOSTJO Z URNIMI SANMI.

JOČI VRANA, JOČI,
KO OGENJ TAM GORI,
IN KRAKANJE SE  ZDI,
JOČI VRANA JOČI
Z  ZAPRTIMI OČMI.

SLEDI V MEHKEM SNEGU,
KI  V SANJE SE TOPE,
JOČI VRANA, JOČI,
ZA VSE  MINULE DNI.

JOČI VRANA JOČI,
ČETUDI KRAKANJE SE ZDI.

29.12.2019 KT

 (Zakapne pesmi)

Uspavanka za Božič

USPAVANKA ZA BOŽIČ

DA TI VZAME DIH,
ZA TRENUTEK PESEM
NEŽEN KOT DOTIK,
KI GA DELI LJUBEZEN

IN TI GRE V UHO,
DA TONEŠ V SEN POČASI
 V KOMAJ SLIŠEN ZVEN
ZVONČKOV V TIHI NOČI,

DA TI DA OČI,
DA VIDEL BOŠ Z SRCEM,
VESELJE V ŽALOSTI
Z DOTIKOM  DLANI
MALEGA PRINCA

27.12.2019

O metulju

O METULJU 

Pozdrav iz onostranstva morda,
ko si priletel v sobo,
kakor da bi dal slovo zavekomaj.
In nežno sem te prijel za peruti.
Komaj lahno,
da si začutil moj dotik
in te izpustil
to jutro,
da odletiš
svoboden
tja v belo,
tja daleč nekam,
ki je zmeraj
tako blizu.

(Zakapne pesmi  18.12.2019)

Svetobolje

SVETOBOLJE 

Pa počasi

greva kdaj naprej

s koraki,

ki se spomnijo

žuljavih nog,

čiste resnice,

med kamni so ptice

in vrževa kost

za nazaj.

In zaboli kdaj

človeka

podoba iz peska,

krivičnost pravična

in greh,

da učloveči podoba

človeka

in pravi,

da šli bomo čez.

Potem pa,

daj misli,

na koncu kričanja,

četudi si zvezda,

si križ,

ko v svoji

školjki

med plimovanjem

pojde

naravnost v nič.

(Zakapne pesmi) 16.12.2019