ZA BOBEN IN LAJNO
Z maslom na glavi,
ko pamet na paši
kleše to pesem
utopljeno v čaši.
Malo tečnarim
in muhe lovim,
a zunaj dežuje,
dežuje v spomin.
Za boben in lajno
imel sem nekoč,
a zunaj dežuje,
dežuje v noč.
KOZARCI
Kozarci so polni.
Kozarci so prazni.
V sencah čemijo
pijane prikazni.
Malo po ravnem
in malo po čez
usmerjam korake,
a silijo vmes.
Se luna nasmiha
in noč šepeta:
povsod je lepo,
a najlepše doma.
ZAVESE
Zavese se padle,
oder molči.
Malo je v meni,
ki še govori:
prinesi veselje,
podari poljub,
izpolni vse želje,
bodi kot kruh.
Daleč je tisto,
tone v mrak.
V masko na steni
zažira se prah.
DIH
Diham besede,
božam ta čas
visokega sonca,
ki grel je obraz.
Bila sva edino,
v enem doma.
Škarje in platno,
krojeno za dva.
Poljubi skelijo,
zapišem kot stih.
Z ustnic polzijo,
jemlješ jim dih.
DENAR
S culo na rami
in palico v roki
desetemu bratu
hodim nasproti.
Okušam grenkobo,
zastrupljam ljudi,
razdajam pohoto,
razbijam luči.
S kamni spotike,
s pohlepom v očeh
le umazana solza,
ki gnije v dlaneh.
LJUBEZEN
Ljubezen beseda,
ljubezen dotik,
preštevanje zvezd,
bolečina in mik.
Ljubezen kot sonce,
ljubezen kot sled,
med nama in njimi
začarana v smeh.
Ljubezen po toči,
ljubezen pred njo,
kamnu in ptici
zapoje v uho.
