Zdelo se je,
kako se je zdelo,
da si še zmeraj tu,
moj oče!
Videl si me lebdeti
tik nad gladino.
Razbrazdan
v pričakovanju nečesa.
Potrpežljiv
v prihodu nekoga.
In vse kar nosim
je tvoje ime
zapisano v vnukih.
In vse kar vem,
sem pozabil ob rojstvu.
Čas trga popkovino.
Čas trga samega sebe
in roko,
ki boža spomine.
Zdelo se je,
kako se je zdelo,
da umirava tudi
v sanjah moj oče!
Od vekomaj v zmeraj.
Od tu do nikamor.
Proti soncu,
proti sencam.
Sam vase,
moj oče!
Med zlepljena krila
mladega orla,
ki se boji poleteti
nad vrhovi nižin,
v besedo živeti.
Zdelo se je,
kako se je zdelo,
da imajo mačke
devet očetov
med papirnatimi tigri.
Nešteto oči
v slepoti pozabe,
do snidenja jutri.
Zdelo se je,
kako zdelo,
da se ponavljava
v mislih,
v kretnjah,
v dejanjih.
Na poti
v vesolje,
nazaj v zibelke
spoznanja,
brez zapletenih
merilnikov.
Tako se je zdelo,
moj oče!
30.11.2007
kako se je zdelo,
da si še zmeraj tu,
moj oče!
Videl si me lebdeti
tik nad gladino.
Razbrazdan
v pričakovanju nečesa.
Potrpežljiv
v prihodu nekoga.
In vse kar nosim
je tvoje ime
zapisano v vnukih.
In vse kar vem,
sem pozabil ob rojstvu.
Čas trga popkovino.
Čas trga samega sebe
in roko,
ki boža spomine.
Zdelo se je,
kako se je zdelo,
da umirava tudi
v sanjah moj oče!
Od vekomaj v zmeraj.
Od tu do nikamor.
Proti soncu,
proti sencam.
Sam vase,
moj oče!
Med zlepljena krila
mladega orla,
ki se boji poleteti
nad vrhovi nižin,
v besedo živeti.
Zdelo se je,
kako se je zdelo,
da imajo mačke
devet očetov
med papirnatimi tigri.
Nešteto oči
v slepoti pozabe,
do snidenja jutri.
Zdelo se je,
kako zdelo,
da se ponavljava
v mislih,
v kretnjah,
v dejanjih.
Na poti
v vesolje,
nazaj v zibelke
spoznanja,
brez zapletenih
merilnikov.
Tako se je zdelo,
moj oče!
30.11.2007
5 komentarjev:
Lepo pozdravljen Karel,
Težko je pisati o izgubah. Posebno o izgubi ljudi katerih nadaljevanje smo. Škoda, da tako zelo pozno ozavestimo to, kar smo prejeli, in to kar sami ustvarimo.
A malo pa le je v tolažbo, da ni nujno, da človek izgine brez sledu.
Spet si napisal pesem, ki seže globoko.
Saj bi te tolažila in rabila bi tolažbo, a življenje gre naprej, samo naprej in nikdar nazaj...
In pozabljenje je včasih odrešitev.
Nevenka
V spomin očetu. Globoko seže v srce. In poznam vse te občutke, ker sem jih sama nekoč doživljala... težko je zapolniti tisto praznino. A ostaja neka energija, nek stik med dvama svetovoma. In morda jo prav s poezijo lahko prebudimo.
Vse najlepše ti želim v ta decemberski čas.
objem od vilinčka!
Vem, da letošnji prazniki pri tebi ne bodo tisto, kar so bili lansko leto. Očeta si izgubil. A kljub vsemu ti želim, da ujamete tistega duha.
Veliko sreče v novo leto in polih žarkov na tvojo stran.
Hvala punci.
Je že skrajni čas, da napišem kakšno novo pesem.
Tudi vama želim vesele božične in novoletne praznike, če še kdaj zablodita na to komaj živo stran.
Kvazimodo
Ho, ho..Karel, jaz skoraj vsak dan pogledam, če je kaj novega, da ne boš mislil.... :-)
No, saj danes sem z veseljem ugotovila, da je...
Objavite komentar