SOBOČANEC

Kama idejo ta lejta
pijta sovo čuk,
ka več nemren brez posfejta
najti svoj kaput.

Kama idejo tej dnejvi,
se sunce čemeri,
mejsec pa  vužiga  zvejzde,
šče najina gori.

Kama ideš,
ge si bijla,
pa spitavlen ges,
v čijo meglo
si se skrijla
pa te nede gnes?

Ne boš, ne boš , mala moja
gučala ka nesmiš,
do iže vozi sobočanec
tij pa izda kesniš.

Koga boužajo tej breze
pod kerimi sva skrila
tisto  ka se žmetno skrije
nej ka bi zgibila?

Koga čakaš,
što de prišo
ta na  tisto kloup,
kak de prišo
de odišo
pa šou svojo pout.

Neboš neboš mala moja
pravila  ka kesniš
do parka vozi sobočanec
ge pa znan ka nesmiš.