NA
VAJETIH ČASA
Slišal
konjev sem rezget,
vso noč iskrijo podkve.
Iz daljave strašen krik
nas žene na brezpotje.
A
nisem star, obupno star,
da moral bi verjeti,
da verzi, ki jih nosi čas
nekoč bodo izpeti.
Še
vidim te kot deklico
z rožo v laseh,
kadar kdaj začutiš me
v hrapavih dlaneh
In
lesket v tvojih očeh
v globino vabi me,
kot tisočkrat zapeti verz
z željo po še.
K.T.
29.01.2021
Ni komentarjev:
Objavite komentar