V formalinu

V FORMALINU

Pustil sem sebe za seboj
in znova vstal od mrtvih,
kot Lazar čakam novo smrt
in hodim le po prstih.

(nekdo me lovi z mrežo za metulje)

Pustil sem tebe za menoj,
da začutiš toplino sonca,
da začutiš toplino rok,
v zgodbi brez konca.

(spomni se, da si bil nekoč mlad)

SENCE V SONCU

SENCE V SONCU

Vse se lahko zgodi
še rojstvo in smrt
še tema in luč
še beseda in molk
na drugi strani
paralelnih svetov
kjer sem
kar tu nisem
kjer bom
kar še nisem bil
kjer nikjer
sprašuje za nečim
in je nekje  zalučano
v krog nedogorele sveče

na senčni strani sonca
poznajo sence vse naše skrivnosti.

Nejsa vidla

NEJSVA VIDLA

Gledala sva kak fejst daleč

kamen v Müjro odletí

kak gé najni žitek kratek

kak fse hitro odbiži

gledala sva nej sva smela

gda so nama zéli mouč

fčêra dejte gnes diklina

gratala si skouzi nouč

človik v sebi štrka buje

gda se spoumni mladih lejt

te pa dale trüjden gléda

kak se je spremejno svejt

gledala sva  nejsva  vidla

či je kmica ali den
skuza sunca ne zabüjra
niti žalostnin  očen

ODVRZIMO SKRBI

ODVRZIMO SKRBI

Naj ne zmanjka nam veselja,
dobre volje, srečnih dni,
to življenje je prekratko,
vstran odvrzimo skrbi.

Naj v srcu sonce sije.
Tudi v deževnih dneh
preženimo črne misli,
solze žalosti v očeh.

Ref:

In če kaj ljubezen šteje
primi dekle pod roko
in odpelji v tiste kraje
kjer ljubimcem je toplo.

Naj ne zmanjka nam veselja
noč je mlada, čas beži,
to življenje je  res kratko
vstran odvrzimo skrbi.

In če kaj…