IN POTEM JE VSE ENAKO

IN POTEM JE VSE ENAKO

01.
RAZPEL BOM KRILA- MRŠ, SAJ NISEM DOBRA VILA
NATOČIL ŽGANJA- ANGEL O HUDIČU SANJA
NEKJE V NAPOTI-STAROST MI GRE NASPROTI
REZBARIL ČAS- KAKO PA KAJ PRI VAS?
02.
IN ZASTOR PADE-MED ŽIVIMI MRTVAKI
PREPIH ZAVES ZA MRTVIMI JUNAKI
IN DAN JE MLAD
Z VEZAJEM MNOGO VEZJA
KAKO SI, KDO SI,
V TEM VEZJU BREZVEZJA?
03.
SPET ODKRIVAM STOKRAT SKRITO
PELIN, MAH, RDEČE V MAKU
IN SLEDIM ZEMLJEMERCU
KOT URA V NASPROTJU S ČASOM.
04.
KDO SI DA ME ZAUSTAVIŠ
ČRNA ČIPKA PREKO KOŽE
ALI STRT POGLED PREK Z LOŽE
KJER BLEDE STARKE V OGLEDALU
TOŽIJO PO NABODALU?
05.
IN POTEM JE VSE ENAKO
ENA SENCA ZA GROBARJA
DVE BESEDI ZA MRTVAKA
PAR KORAKOV DO POZABE
SKOZ PEPEL ALI LOPATE.

26.09.2018

STALAKTIT

STALAKTIT

Zdaj sem šepet tvojih krikov,
korak čež pol poti,
nekdo ki hodi v obzorje
in pleza po mavrici,
da si  lažje reče smrt.

 Zdaj sem kresnica podnevi,
nekdo ki teče za soncem,
poln zvezd iz prejšnih noči,
da se težje pove življenje.

Zdaj sem kar sem,
kapnik, nasmeh, poljub,
in dolgo čakanje,
morda na Godota.

STALAGNIT

Ali veš kako blizu so sanje
smrti  na desnem ramenu?

(Se  Šeron)

04.09.2018.

V formalinu

V FORMALINU

Pustil sem sebe za seboj
in znova vstal od mrtvih,
kot Lazar čakam novo smrt
in hodim le po prstih.

(nekdo me lovi z mrežo za metulje)

Pustil sem tebe za menoj,
da začutiš toplino sonca,
da začutiš toplino rok,
v zgodbi brez konca.

(spomni se, da si bil nekoč mlad)

SENCE V SONCU

SENCE V SONCU

Vse se lahko zgodi
še rojstvo in smrt
še tema in luč
še beseda in molk
na drugi strani
paralelnih svetov
kjer sem
kar tu nisem
kjer bom
kar še nisem bil
kjer nikjer
sprašuje za nečim
in je nekje  zalučano
v krog nedogorele sveče

na senčni strani sonca
poznajo sence vse naše skrivnosti.

Nejsa vidla

NEJSVA VIDLA

Gledala sva kak fejst daleč

kamen v Müjro odletí

kak gé najni žitek kratek

kak fse hitro odbiži

gledala sva nej sva smela

gda so nama zéli mouč

fčêra dejte gnes diklina

gratala si skouzi nouč

človik v sebi štrka buje

gda se spoumni mladih lejt

te pa dale trüjden gléda

kak se je spremejno svejt

gledala sva  nejsva  vidla

či je kmica ali den
skuza sunca ne zabüjra
niti žalostnin  očen