Koraki v krogu

KORAKI V KROGU

Povabim nocoj te v svetlo temo,
tam kjer robovi se pnejo v nebo
zaplešeš z mano valček v slovo,
ko tiho šepetal ti bom na uho.

Ne štej več korakov, v krog se vrtijo,
ne hodi po polju, ko lučke gorijo,
ne tuli na luno, ker blizu se zdi
niti do reke če ne najdeš poti.

Le stisni se k meni, zatisni oči,
ko v krošnjah veter tiho šumi,
vsa že predaleč, nazaj ni poti,
čas je zabrisal poljubov sledi.

15.01.2020 Zakapne pesmi

Aforizmi v moji prizmi III.

AFORIZMI V MOJI PRIZMI III.

Neumnim pogosto pride na misel, da so zelo pametni.

Eni verujejo v Boga, pa ga niso videli, drugi verujejo v zvezdo rdečo in se obnašajo kot bogovi.

Verjamem, da  ne verujem in verujem, da ne verjamem.

Tudi levičarji običajno kradejo z desnico.


Pametni pogosto ravnajo nespametno.

Pogosto je nespametno ravnati  pametno.

Vse resnice pogosto postanejo laži

in vse laži z lahkoto postanejo resnice.

Edina resnica je, da ni resnice.

Vem čisto vse samo da ne morem razumeti.



Vse ovce  so bile proti psu,
le volkovi so vedeli zakaj.

Če bi v Sloveniji uvedli šeriatsko pravo,
bi ostali vsi politiki,
levi in desni, brez zgornjih udov.

Preobjedenemu od vaših »uradnih« resnic, mi gre le še na bruhanje.

Sosede se ne smeš dotikati.
Lahko pa se dotakneš soseda,
na kakršenkoli način.

Z  lepo ženo je človek manj grd,
ženska pa še lepša.

Najslabši so verni, ki se delajo da so neverni
in neverni, ki mislijo da so verni.

Če je religija opij za ljudstvo
potem je komunizem heroin.

Religija ubija, tudi rdeča.

Našo žarnico za boljši jutri
smo zamenjali s staro svečo.

Kamen na kamen, Goli otok. 

Prav pogosto se tudi največji optimizem konča s pesimizmom.

Vsi smo angeli in ne pozabimo, da je bil tudi prinašalec luči in je »padli« angel.




Bolj ko mi nalivajo čistega vina,
bolj sem pijan.

ZA TAKŠNO ŠTEVILO BEDANCEV IN TET PEHT,
KOT JIH VIDEVAM IN BEREM DANES
BI BILO TUDI STO KEKCEV PREMALO

KOSOBRIN 

K.T.

Včasih je dobro nositi težko breme na tujih ramenih in biti samo kritičen

K.T. (V iskanju odvržene puške)

  V BESEDO ČLOVEK
SE OBIČAJNO PREOBLAČIJO ZVERI
 V ČOVEŠKI PREOBLEKI
K.T.

 

Misli o ljubezni

MISLI O LJUBEZNI

Vsakokrat, ko pojdeš  z  večerom spat
in zbudiš se z jutrom  mlajša kot pomlad,
ti zime čar zariše belo sled v lase,
da v tvojem  ogledalu lepota ne umre.

Mnogokrat, ko misliš da je tu jesen,
 se v poletju stisneš drugemu v objem,
kakor da je zadnji,  ki  te bo objel
in po tvoji poti družno tabo šel.

Velikokrat, ko praviš to je zadnjikrat,
se ljubezem vrne pticam v pozdrav
in četudi to si močno želiš,
nikoli prav do konca z njo ne poletiš.

13.01.2020  (Zakapne pesmi)

Vrana

VRANI

JOČI VRANA, JOČI,
ZA ZIMO, KI JE SKORAJ NI,
ZA MANO, DA LAHKO SNEŽI,
ZA MLADOSTJO Z URNIMI SANMI.

JOČI VRANA, JOČI,
KO OGENJ TAM GORI,
IN KRAKANJE SE  ZDI,
JOČI VRANA JOČI
Z  ZAPRTIMI OČMI.

SLEDI V MEHKEM SNEGU,
KI  V SANJE SE TOPE,
JOČI VRANA, JOČI,
ZA VSE  MINULE DNI.

JOČI VRANA JOČI,
ČETUDI KRAKANJE SE ZDI.

29.12.2019 KT

 (Zakapne pesmi)

Uspavanka za Božič

USPAVANKA ZA BOŽIČ

DA TI VZAME DIH,
ZA TRENUTEK PESEM
NEŽEN KOT DOTIK,
KI GA DELI LJUBEZEN

IN TI GRE V UHO,
DA TONEŠ V SEN POČASI
 V KOMAJ SLIŠEN ZVEN
ZVONČKOV V TIHI NOČI,

DA TI DA OČI,
DA VIDEL BOŠ Z SRCEM,
VESELJE V ŽALOSTI
Z DOTIKOM  DLANI
MALEGA PRINCA

27.12.2019

O metulju

O METULJU 

Pozdrav iz onostranstva morda,
ko si priletel v sobo,
kakor da bi dal slovo zavekomaj.
In nežno sem te prijel za peruti.
Komaj lahno,
da si začutil moj dotik
in te izpustil
to jutro,
da odletiš
svoboden
tja v belo,
tja daleč nekam,
ki je zmeraj
tako blizu.

(Zakapne pesmi  18.12.2019)

Svetobolje

SVETOBOLJE 

Pa počasi

greva kdaj naprej

s koraki,

ki se spomnijo

žuljavih nog,

čiste resnice,

med kamni so ptice

in vrževa kost

za nazaj.

In zaboli kdaj

človeka

podoba iz peska,

krivičnost pravična

in greh,

da učloveči podoba

človeka

in pravi,

da šli bomo čez.

Potem pa,

daj misli,

na koncu kričanja,

četudi si zvezda,

si križ,

ko v svoji

školjki

med plimovanjem

pojde

naravnost v nič.

(Zakapne pesmi) 16.12.2019