KOD, KER, ČE ...

KOD, KER, ČE  ...

Kot negdo, ki hodi mimo,
kot nekdo, ki je že šel.
kot nekdo, ki misli iti,
a ne bo nikdar prišel.

Ker izgublja svojo senco,
ker le gleda z očmi,
kakor bik v rdečo cunjo,
poln sovraštva ker boli.

Če nekdo ti riše zvezde,
bolj rumene kot se zde,
namesto da bi jih rdeče
s srpon lune brez kladiva,

ker vklesane so v srce.

K.T. 08.05.2020

Skupaj

SKUPAJ

Bila sva si blizu,

a tako daleč narazen,

preblizu objema,

pošast in prikazen.

Ti sanjaš čez dan,

jaz gledam po noči,

sonce in luna

v svetlobi pojoči.

In bolj ko nasprotje

me k tebi privlači,

manj zdiš se mi lepa

v halji domači.

04.05.2020 KT.

PADLI ANGEL

PADLI ANGEL

Pa imel sem črne misli
in bel klobuk, gor v sinjini,
žgoče sonce, slabe karte,
in spomin skrit v belini.

Pa imel sem, kdo mi daje
lesk utrinka v tesnobi.
V vesolju sem le drobec
sebe v presnovi.

In imel si krila časa
položena v zibko
in še malo nas, ki vpraša,
smo šli mogoče mimo.

KT. 13.03.2020

Prinašalec luči in Dia Fragma

PRINAŠALEC LUČI

Nam,

ki lovimo ostanke dneva,

s culo na rami

in težo vseh dni

in ki preveslali noči

smo pijani

prižiga luči,

prinašalec luči.

In tistim,

ki še vejo

kam zrejo oči,

če zrejo v temo,

čeprav teme ni.

In tistim, ki spijo,

da nebi zašli

prižiga luči

prinašalec luči.

In tistim z mržnjo,

ker v mržnji živijo

in tistim ki zvezde rdeče se zdijo,

in črnim po duši

a svetlim v očeh

prižge na razsodnost

padli angel v dlaneh.

27.02.2020 KT.

DIA FRAGMA

Rekli so mi da bom šel,
v bodočnost proti morju
in kako bom hrepenel
združen u vesolju.

Kjer je Kant
le pol poti
za vse kar mora biti,
in če pojdem,
tam ne smem
grdo govoriti.

Rekli so mi Ionir,
podobnost je drugačna,
delil sem hrenovke in mir
v naša usta lačna.

28.02.2020 KT.

OTROŠKE PESMICE- PUNČKA S PODSTREŠJA

OTROŠKE PESMICE

Punčka s podstrešja

LUMPI

Lumpi kuža je kosmati,
ki se rad po gozdu klati.
Vse noči na luno laja,
hov, hov, hov in hov, hov, hov,
da se ježek ga je zbal.

Tudi srne so zbežale,
palčki pa se v štore skrili,
sedem dni že mladi pujski
niso svojih tac umili.

Lumpi ti poredna žoga,
ki nikogar ne uboga,
pazi da te volk ne zgrabi
tam nekje gor na livadi.

Jokalo bo zlato sonce,
tožil zvezdam mesec stric,
o kužku, ki ni več ubogal
in poslušal pesmi ptic.

KOSILO

Natanko od dvanajsti uri
šklepečejo zobje
in želodček glasno tuli,
ker mu jesti ne puste.

Saj jedi je preobilo
in polni krožniki dobrot,
le da v zaprta usta
hrana težko najde pot.

»Tega nočem. To ni dobro!
Mama juho brez mesa!«
Venomer za čas kosila
tak fakinček godrnja.

Juha v krožniku je morje,
ne ogromen ocean,
kakor gora list solate
in krompir ves svet neznan

»Tega nočem. Res ni dobro!«
Le slaščico, če se da,
tak fakinček tudi očku
kdaj pa kdaj zagodrnja.

ŠKRAT DIRENDAJ

Kot pomnim že od vekomaj
mi pravijo škrat Direndaj.
Otrok vsak se me naleze
kot naleze se prehlada,
pa čeprav ga skrbna mama
nežno boža in pestuje
se prikradem v majhne glave
še predno čevelj se obuje.

»Kdo je stikal po omari,
zakaj odprti so predali,
kdo je v koš odvrgel šminko
si nadel rdečo krinko?«
Ta in mnoga še vprašanja,
ki otroku jih postavlja,
jezen oče ali mati
zrastejo na moji trati.

Saj jaz škrat sem direndaja,
niti tuta, niti aja,
vse razmečem, ne pospravim,
vse razbijem ne popravim.
Toda ko je noč se uležem,
v klobuk zvedavo sežem.

KRTEK

Krtek pridi po lopato,
da boš z nami grad gradil,
če umažeš si kožušček
ti ga dežek bo umil.

Pa copatke ne pozabi
in dobro voljo, smeh v očeh,
in če zobke si umiješ
z nami spančkal boš objet.

Krtek pridi po lopato,
zemlja ti ne  maže rok,
in ne rabiš rokavice,
da pobožaš smeh otrok.

 NESREČA

Prav pogosto se primeri,
da se otrok zunaj cmeri,
glas močan kot tri sirene
solze spremljajo iskrene.

Na kolenu majhna rana,
samo koža razcefrana,
a junak naš glasno tuli
kakor volk kdaj proti luni.

Kriva žoga je nemarna
in ta trava na planjavi,
krivi ptički gor na veji,
jezno tuhta v svoji glavi.

Dedek vidi to nesrečo,
nežno dete k sebi stisne,
saj ve, da čas zdravi rane,
nobena krasta ne ostane.

MOJA MAMA

Moja mama joče,
vesela kar sem živ,
solze sreče toči,
rad v njej sem bil.

Drobna, majhna štručka,
ki šla bo tja prek mej,
naj druge štorklja nosi,
moj popek biva v njej.

Mama joče
in tudi oče z njo,
v ta čas rojeni
spomine sanjamo.

PESEM VRTNEGA PALČKA

Ej, ko bi vedeli,
pa ne vedo,
zakaj črički pojo
in zvezde sijo.
Kdo roso je zlil,
kdo stkal je nebo.

Ej, ko bi vedeli,
da to je zato,
ker včasih lepo
se mi v srcu stori
in sanje natrosim
med speče ljudi!

Ej, ko bi vedeli,
da to je zato,
ker včasih razjoče
se mi oko
v brezmejni lepoti
poletne noči.
Iz čiste radosti,
ker zemlja stoji.

Ej, ko bi vedeli,
pa ne vedo!
Kot v kamen brez duše
vsi vame zro.

Ej, ko bi vedeli,
da ravno zato!

 TJA DO MAVRICE

Jaz grem tja prek mavrice
tam kjer spijo pravljice.
Zajaham konja vrlega,
z malho dobre volje
in z njim divje poletim
nad koruzno polje.
Oblaki me pozdravljajo
in sonce toplo smeje,
jaz grem tja prek mavrice
kjer ljubezen šteje.

Tem rastejo igrače
in zajček skače bel
na zeleni travi
bi metulja rad ujel.
Jaz grem tja prek mavrice
kjer potok žubori
in odnaša daleč vstran
težave in skrbi.

• 
  
• ENAJSTA ŠOLA
• 
  
•          Dva in dva je štiri
•      pamet govori,
•      a v enajsti šoli
•            važnejše so stvari.
• 
  
• Kje sladke češnje
• prve zrastejo
• in kdaj z drevesa
• mlade vrane padejo.
• 
  
• Komu pesek Runo
• še ni zmeril hlač
• in kam  morda odšel je
• nekoč deseti brat.
• 
  
• 
  
• A zdaj v enajsto šolo
• zahaja redko kdo
• in  vse dni pritiska
• prst na tablico.
• 
  
•  PRVA LJUBEZEN
• 
  
• 
  
• Ljubezen sploh ni zame,
• saj sem še premlad,
• toda rad bi rekel
• da imam jo rad.
• 
  
• 
  
• Pa jo pod mizo ščipljem
• in vlečem za lase
• in če jo kdo omeni
• res groza in gorje. 
• 
  
• 
  
• Ona pa se smeje,
• kdaj gleda me grdo
• a včasih tiho pravi,
• da z mano je lepo.
• 
  

MOJ BRATEC

Moj brat vse dni tečnari,
nam spati ne pusti,
Saj vem da je še mlajši
in komaj govori.

Ima mamica ga rajši
se včasih mi zazdi
zato poljub je slajši,
ki liček ga dobi.

A jaz sem fant od fare
in pazim če se da,
da te neroda majna
v miru se igra.


ŠKRATEK ROMPOMPOM


Kje je hiša, kje gori?
V peči ogenj tiho tli,
jaz in škratek Direndaj
čakava da pride maj.

Zunaj veter čuden brije,
 sonce malokdaj posije,
zdaj je čas za igrarije
 plača tisti, ki se skrije.

Po hiši divje se loviva
pa naj žuga starka zima
 čakava na sneg pred vrati
 z njim lepo se je igrati.


Da bo mir in red pri hiši,
govorijo zdaj še miši,
in tudi ura, ki tiktaka
ven pošilja dva junaka.

PUNČKA S PODSTREŠJA

Nihče več se ne dotakne
mojih drobnih rok,
kot da v tej veliki hiši
ne slišim smeh otrok.

Punčka sem iz cunj sešita,
vsi rekli so mi Klara,
lepa, mlada,  kot se šika,
zdaj prašnata in stara.

Joj, kako hitijo leta,
nihče jih ne ustavi,
a včasih pride babica
me poboža in pozdravi.

PESEM O DUDI

To je pesem o dudi,
ki se je izgubila,
majhna, rdeča,
sva posteljo delila.

Iščejo jo trije zajčki,
medvedek in kos črn,
pa še babica ki pravi,
da je padla v grm.

Vsak ki mojo dudo najde
dobi poljubček, dva,
četudi padla je v koprive
po njo bom sama šla.

ZAKAJ PA NE DRUGAČE

Red in disciplina
to mi ne diši,
zakaj pa ne drugače,
kdo pospravljaj bi?

A pridni mišek pride
in zmakne rokavico,
morda še tvojo dudo
ali nogavico.

Priden mišek vse pospravi
tja v svojo luknjo
palčku škornje, kapico,
 majico in suknjo.

Kdor pa vse stvari pospravi
ta dobi darilo,
za posladek sedem pravljic
in še dobro vilo.


POMLAD


 Trije vrabci in sinička
 to pa je zabava,
še  na veji striček kos
 v ritmu  poplesava.


Dva metulja prhutata
in pastirček kačji
ziblje z  boki
sem ter  tja
na zabavi račji.


Štorklja žalostno stopica,
tam ob črni mlaki
žabe glasno kvakajo
za njenimi koraki.


Vaših ko v  krošnjah veter
čisto nežno veje
slišiš  govoriti listje
in palčka ki  se smeje.

17.03.2020 K.T. 

DIRKAČ NA SANEH

Zunaj plešejo snežinke
sneg počasi naletava,
sneženi mož bi rad se kepal,
a  močno boli ga glava.

Piham v  premrzle roke,
da topla sapa jih ogreje
in primem  brž za urne sanke,
nihče stopinj mi več ne šteje.

Hiter si kot so jeleni,
iz gozda slišim govoriti,
najhitrejši na tem svetu,
začebljajo v zboru ptiči.

K.T. 16.01.2021

SLADOLED

     Vnukinja in vnukec
in dedek in babica
        in pes črn kot oglje,
    to ni pravljica

in nedeljski sprehod
    po parku tiste dni,
          ko na svet se gleda
           z otroškimi očmi.

 Je kepica premalo,
   a dve sta že preveč
    in če bo kaj ostalo
       snedel pač bo pes.

 K.T. 08.03.2021

  

JEŽEK IN DRUŽICA

 V noči, ko je mesec mlad
in se v krošnjah greje,
se z vetrom, ki je dan umil
srebrni mrak  prismeje.

Pod staro hruško,
poln strahu,
ježek se prikrade,
za njim stopica družica
in čakata da pade
 sladki sadež, hruškica,
debela in rumena,
da jo v brlog odneseta
dokler ne sega sneg
 že krepko čez kolena.

»Zares so sladke, boljših ni!«
Škorec  ju pozdravi
in nekaj mravelj pohiti
domov v mehki travi.

»Zares so sladke, boljših ni!«
ponovi še ježek
in izbranki podari
svoj  navihani nasmešek.

Potem v gozd se vrneta,
plaha in previdna,
v daljavi samo sveča tli
in zdaj sta spet nevidna.

K.T. 10.04.2021.

 

PRAVLJICA

 

Sonce šlo je za goro

in gora za soncem,

ko sedeli smo pod njo

s čisto praznim loncem.

 

Pa smo vlekli slamico,

jaz in trije besi,

koga za večerjico

treba bo pojesti.

 

Prvi bil je Kazimir,

kujon s pasjo glavo,

in hudičev zvesti sin

je izbral ta pravo.

 

Drug je vlekel Kajtimir,

možak s kačjo brado,

spet mu dolgo palico

vrag da za nagrado.

 

Zdaj še tretji, Hotimir,

slamico izvleče.

Zareži se kup kosti

ves nadut od sreče.

 

Le poslednja slamica

meni je ostala,

še sreča, da se pravljica

            je ta hip končala.     

                

ČEŠNJE

 

Zunaj tuli spet sirena,

vode fant se brani,

umazana ima ušesa

in vse gleda po strani.

 

Pa noge, oh bog pomagaj,

kakor, da bi blato klačil,

okoli ust rdeč od češenj,

ki si jih v žep je tlačil. 

Potrebna cela bo cisterna,

še morda brizgalna,

da se znova fant očedi,

voda pa bo kalna. 

Tako godi se vsakokrat

in vsakomur, ki pojde,

na drevo kdaj češnje krast

domov ves grd se vrne. 

 KROKAR MIRKO

Išče, brska, poskakuje,
vrli krokar Mirko,
tam na polju izgubil je
svinčnik in radirko.

Kako naj dolga pisma piše
zimi, ki ne pride,
vroče je v tem črnem perju,
a sonce ne zaide,

da bi skril pred brati, tati,
svoj zaklad, ki sveti
kakor roj kresnic v mraku,
ki ne dajo se ujeti.

Slabe volje krokar Mirko
rahlo poskakuje,
kakor da zares je srečen,
a samo žaluje.

K.T. (28.06.02021)

ZAJČEK ZASPANČEK

Počasi, previdno,
 zajček zaspanček
po malem odpira oči,
žarek predramil je lička rdeča,
ga po nosu popraskal,
češ nas se zbudi.
Če stopiš do njega
in nežno pobožaš  mu
kožuh bel kakor sneg,
mogoče pobegneš
na širne livade
sladko deteljo jest,
če stopiš do njega
lahno kot veter
morda poletiš
tja daleč v kraje
kjer čaka te sreča
kadar se zjutraj zbudiš.

DOMIŠLJIJA

V gradu po vzglavnikom
živi čarobni svet,
ko dolgčas  tvoje misli muči
in nimaš kaj početi,
daj se kakor konj krilati
v njegove  sanje vpeti.
In glej letiš, letiš, letiš,

in je prava čarovnija,
mar sanjaš mar bediš
ne vpraša domišljija.
Z malho dobre volje
in ključem  noči
jadraš, ko ni vetra
z zaprtimi očmi.

K.T. 04.09.2021

BAVBAV

Bavbav ni hov hov,
ki z repom miga;
revež plah
 se v trdi temi skriva.

Včasih iz kleti
glasno prilomasti,
sam sebe se boji,
Bavbav je konjska figa.

A včasih, ko veter
skozi špranje piha
slišiš da je živ
in kako globoko diha.

K.T. 12.09.2021

KAZALČEK

Nisem palček sem kazalček,
ki ti pot pokaže
 in kdaj pa kdaj
morda zažuga,
če fantič se zlaže.

Naj si pacek ali raček,
mama zmeraj gaga,
če odideš sam od doma
ti pokaže vraga.

A kaj je palec brez kazalca,
le štopa nič ne žvižga,
kot vlak tja v temno noč,
ko srce se k srcu stiska.

MEDVEDEK BENO

Nežno ziblje se z boki,
prav počasi pleše
vrli naš medvedek Beno,
ko v roko ti seže.

Dobro jutro, kdaj zabrunda,
a ste dobro spali,
pozno ura je odbila
vi pa bi ležali?

Zunaj sonce sije zlato,
še travo slišiš rasti,
brž v copatke in na plano
namesto mulo pasti.

A brž, ko dete se predrami
obmolkne falot rjavi
in se hitro kakor blisk
 smrčat v brlog odpravi.

Tako ne gre, zažuga roka,
enostavno ni pošteno,
potožit grem medvedki mami,
naj da ga čez koleno.

K.T. 10.11.2021 (PESMI VRTNEGA PALČKA)

RACMAN EGON

Racman Egon fant od fare,
kot vse račke so izbrale,
glasno gaga, se šopiri,
v vsakogar nadležno sili.

Malokdo ga res obvlada,
v njega skače in napada,
na vasi prvi je, edini,
ki repenči se in slini.

A ko pride mimo kuža,
brž na tleh nastane luža,
junak pred njim se varno skrije
tja  sploh sonce ne posije.

Gleda vitez z mišje luknje,
od strahu pa polne gate.
Res ni dobro  se bahati
samo v krogu svoje jate.

DRSALIŠČE

Rdeči noski, rokavice,
včasih tudi šal
in premnogo let od tega
ko padal sem in stal.

Res pretrda je ta voda
v led pomrznjena,
če imaš dve levi nogi
vsaka bi po svoje šla.

Vaja dela mojstra
pravijo ljudje,
a kaj ko se ograje,
kot klop roke drže.

MUCA ZASPANKA 

Dobro jutro pravi sonce,
lahko noč mesec na vrvi
dež umiva črne lonce
kdo pa vstal nocoj bo prvi? 

Majhna muca nagajiva,
ki v košari mirno dremlje,
lepa kot najlepša slika
zvita v klopčič se dobrika ?

 Kaj bi muca, ta zaspanka,

je potrebno  brez prestanka
božati njen kožuh pisan,
kakor z barvico narisan. 

POREDNEŽ

Kdo po gozdu se potepa,
kakor miš neumna, slepa,
vse noči  nam glasno tuli,
to ni volk je pes naš Uri?

Spet je našel skrito luknjo,
si nadel popotno suknjo,
svet odkrivat šel neznani
zdaj nihče mu to ne brani.

Včasih koga čevelj žuli,
preveč zatiskajo mu pas,
zato vsak vzame svobodo
tu in tam, za kratek čas.

PIKA

 

Ti, da ti, mar ne veš zakaj,
postavi piko, ne vprašaj?
Drobna pika pod vprašajem
kakor tista pod klicajem

glasno stoka, se spotika,
hoče biti samo pika.
Ne veleva, ne sprašuje
in nasploh ne pametuje. 

Kdaj poglej na konec stavka,
konec zgodbe zamijavka.
Drobna, majhna, črna pika,
vse pove nam in naslika.

RAČKA

To ni šala mala,
daleč je obala,
voda čez kolena
toži mati njena.

 Majhna račka plava
kot da gre za stavo,
sem ter tja potunka
v vodo  svojo glavo. 

Če bojiš se vode
in plavati ne veš,
vprašaj  hrabro račko.
kako naj to počneš.

 

 TRINAJST

Magično število,
srečna trinajstica,
kakor kdo verjame,
laž ali resnica? 

Kdor še s prsti šteje
mu je res vseeno,
na petek trinajsti
prst ga opetnajsti. 

Trinajst res ne moreš
deliti na dvoje.
Mar res se boljše ni
če se igra v troje?

 GOSPA VESELJE

Dober dan gospa veselje
in pošlji žalostnim pozdrav,
tam kjer sreča k sreči pelje
 naj se nihče ne pelje sam.

Dobro jutro sonce zlato, 
danes je res en srečen dan,
tudi  če bilo bi  blato,
ponudi drugim svojo dlan.

Zgodaj brunda stari medo,
čebele v panju  pravijo:
vsak pograbi naj za delo
kot mravlje ga zagrabijo.

 

KONEC

Konec ni konec.
Je zgolj začetek
nekega časa,
otroštva,
luči.
Je pesem brez konca,
je nedokončana zgodba
vselej, ko zvečer zapremo oči...

 

K.T. 12.01.2022 (Zaključna pesem otroške zbirke, Pesmi vrtnega palčka)

 

 

 

 Od 30.09.2021  do 12.01.2022 (PESMI VRTNEGA PALČKA - končano)

 K.T.

 

 

 

 

 

 druge osebe

K.T. 28.06.2021 (PESMI VRTNEGA PALČKA) - V NASTAJANJU...

od 27.02.2020 KT. do he, he...