Sprehod kot pogreb

 

SPREHOD KOT POGREB

Dan deževen, siv, ves tih,
da se ti zasmili stih.
Pogled  z okna,
brez besed,
v mislih tavaš v nedogled.

Včeraj zdi se kot nikdar,
čas le sencam je vladar,
čevelj žuli, dlan srbi,
kot pogreb se sprehod zdi.

In povsod ležijo  ptice,
garjave psice edine resnice
in polomljene krošnje
velikih besed
jokal bi rad, a gre mi na smeh.

08.09.2020  K.T.

Kjer včeraj danes čaka

https://www.volosov-hram.si/izdelek/kjer-vceraj-danes-caka/?fbclid=IwAR2w5lEWAjyfs05ia9FI6qoFlloZhjGwc1d8DipDP_sCzpi6N6S8XnkRdRk

KJER VČERAJ DANES ČAKA, Karel Turner

pesniška zbirka, 235 str., 18,5×12 cm, trda vezava

(Artikle pod znamko Knjižni klub Netopir si lahko zagotovite tudi po klubski ceni za celotni paket 2020.) Podrobnosti v povezavi

Prvi razdelek tokratne izdaje Turnerjeve poezije iz prvega obdobja vključuje samostojno pesniško zbirko Porcelanasto nebo in njeno nadaljevanje Porcelanasto nebo II,, ki je izšlo v skupinskem pesniškem zborniku, dodan pa je neobjavljen in v prvi izdaji neupoštevan material iz tega obdobja, od katerega je bilo nekaj enot priobčenih samo revijalno. Prvemu razdelku sledijo trije krajši razdelki, in sicer cikli Anatomija časa, Asfaltne pesmi ter Sanje o koruzi, pri katerih pride do izraza narativna plat Turnerjevega pesniškega izraza.

Lebdenje v senci, avtorjeva druga samostojna pesniška zbirka, je zagotovo njegovo najbolj dodelano in koherentno ustvarjalno dejanje, v katerem so različne ravni njegovega pesnjenja najbolj celovito povezane, in je zato kot razdelek umeščena v to knjigo z najmanj posegi, da bi se čim bolj ohranila njena celovitost. Izbor zaključuje nekaj osrednjih samostojnih ciklov Turnerjeve poezije, Tihožitje črnoklasje, Zgodovina in Ekspresivne meditacije.

Koga se se potrebno bati.

 

 KOGA SE JE POTREBNO BATI

Naj vam povem pošteno, iskreno,
boj se ljudi, ki sovražijo temo.
Boj se ljudi, ki ni  strah jih  priznati,
da vzamejo več, kot so pripravljeni dati.

Boj se ljudi, ki pomembi se zdijo
in še v sanjah o tem govorijo.
Njih všečne besede množica ceni,
a v bistvu so puhli in prazni kreteni.

Boj se okovov, ki ne žvenketajo
in črk položenih v usta ljudi,
ki kot klopotače za hrbtom rožljajo,
boječ ti pogledati naravnost v oči.

In sebe se boj, ki v senci se skriva,
kadar odpelje sovraštvo nas čez,
da ne bomo nekoč,  kot votle lobanje
ugašali v plamen prižganih sveč.

 

K.T. (31.08.2020)

 

Kjer včeraj danes čaka. Zbirka izšla pri založbi Volosov Hram

  Tri zbirke v eni :)

Zbirka izšla pri založbi Volosov Hram.

Prekmurje nej ravno

  PREKMURJE NEJ RAVNO

Prekmurje nej ravno,
ma tudi bregej,
malo gor pogledi,
tan zagledneš menej. 

Zakoj v blato klačiš
što je peveč gor?
Zakoj v rano trousiš,
tij panonsko sol?

 
Prekmurje nej plitvo
je globoko zadosta.
Ma dosta, peveč gonja,
vi pravite komposta.

🤡 K.T. 19.08.2020

 

 

Da bo bolelo

DA BO BOLELO 

Morda veš tovariš

kako je ležati v breznu,

ti pa praviš, da sem zgodovina.

Ležati tam brez spomina,
ležati tam brez imena,
ležati brez življenja.

Morda več zakaj ne moreš zaspati,
zakaj se bojiš umreti,
zakaj iščeš nova in nova opravičila?

Nekoč sem bilo dekle,
ki ne bo nikoli moglo objeti,
kot starka svojih vnukov.
Nekoč sem bil fant,
ki so ga silili nositi puško.

In vse žrtve so iste,
če te požanje srp
ali zatolče kladivo,
te zavrtinči kljukasti križ
v sovraštvo, zlo in ideologijo.

In vse punce so lepe,
če so ali niso imele obhajila.
Oko za oko?
Zob za zob?
Svetopisemsko svarilo?

Na ta svet sem prišel,
da bom ljubil,
ker sovraštvo ubija.

K.T. 15.07.2020

Ne prodana

NE PRODANA

Ta pesem ni naprodaj
preveč je  v njej luči,
ki svetijo spominu,
da v mrak ne izpuhti.

Ta pesem ran ne zdravi,
ne ceni svojih rim,
le malo požgečka te,
če kdaj odideš z njim.

Ta pesem ni cenena,
čeprav tako se zdi,
je nežna in poštena,
ne žuga s pestmi.

Vsak pojde rakom žvižgat
iz tega v drug svet,
osamljen in utrujen
z malho brez besed.

22.06.2020 K.T.

ODTENKI V KALEJDOSKOPU

ODTENKI V KALEJDOSKOPU

Spomnim se trave močno zelene,
in Emily spomnim se kako se igra
v peskovniku našega otroštva
 z blatnim možem,  kjer sta sama.

In ceste zaliva vročina poletja
in  vse po asfaltu smrdi,
lastovka leta visoko na nebu
in krilo odpeto po morju diši.

 Potem pa nevihte, zorenje, minulost,
čas ki prinaša, da bi odvzel
nedolžnost z obraza -
upor brez razloga, četudi je drugi
to bolje počel.

In zdaj kot ribi  v akvariju,
toneva v sebe, mogoče nazaj,
kakor tujca v ogledalu
srečujeva  rojstvo
z večnim vprašanjem,
kako in zakaj.

15.05.2020 K.T.