NIKJER ZAPISANO Sčasoma zbledi nikjer zapisano. Kakor ljudje iz spomina, poljubi iz ustnic, besede iz ust. Ostane le zemlja za grobove, geni v pesku in prazna zibelka. Nekoč davno, izgubljeno v večnosti, pod soncem, ki nam je risalo sence drevjem ki nam je bralo misli in zvezdami, ki so poznale našo usodo zbledi sčasoma tudi zapisano. Le prah je še zmeraj isti.
KT
torek, 4. julij 2017
torek, 14. februar 2017
ZDAJ VEM
ZDAJ VEM
katera ima najtežjo culo,
katera najdaljše krilo,
katera najtrši pogled.
katera najdaljše krilo,
katera najtrši pogled.
Zdaj vem.
Tista z otroki,
ki gledajo tako
kakor mati, postrani.
Tista škilasta, črna,
za katero lajajo psi,
se zaklepajo vrata
in kolne gospodinja.
ki gledajo tako
kakor mati, postrani.
Tista škilasta, črna,
za katero lajajo psi,
se zaklepajo vrata
in kolne gospodinja.
Zdaj vem.
Za tisto, ki pravi:
bog vam daj zdravja gospa,
bog vam daj sreče gospod.
Pa misli:
da bi se vam jezik zadrgnil,
da bi vam luč ugasnila.
Pa zlaže:
gospod vi boste srečo imeli,
gospa vi boste dolgo živeli.
Zdaj vem.
Tista z največjo culo.
Tista bosa,
z dojenčkom na prsih,
ki kadi kakor Turek
in meče karte
ter pravi:
bog vam plačaj gospa,
ker so ga videli že na nebu,
kako s kozjo taca pleše med oblaki,
bog vam plačaj gospod,
ker je ležal v pšenici
in smo lačni kruha bolj kot besed.
In zlaže:
gospod, saj mi ne boste verjeli,
gospa, saj mi ne boste hoteli.
Tista z največjo culo.
Tista bosa,
z dojenčkom na prsih,
ki kadi kakor Turek
in meče karte
ter pravi:
bog vam plačaj gospa,
ker so ga videli že na nebu,
kako s kozjo taca pleše med oblaki,
bog vam plačaj gospod,
ker je ležal v pšenici
in smo lačni kruha bolj kot besed.
In zlaže:
gospod, saj mi ne boste verjeli,
gospa, saj mi ne boste hoteli.
In gre
nekam drugam,
tista bosa ciganka,
ki jo videvaš
samo še v sanjah,
kjer nihče ne sprašuje,
kako izgubiti nekaj časa
kako izgubiti nekaj dneva,
nekje v visoki travi
med resnicami in lažmi,
kjer se levijo mlade kače
in pojejo mrtve ptice.
nekam drugam,
tista bosa ciganka,
ki jo videvaš
samo še v sanjah,
kjer nihče ne sprašuje,
kako izgubiti nekaj časa
kako izgubiti nekaj dneva,
nekje v visoki travi
med resnicami in lažmi,
kjer se levijo mlade kače
in pojejo mrtve ptice.
Zdaj vem.
Tista pri ugašnjeni luči,
v nekoč...
Daljša inačica pesmi iz prekmurščine v slo....
14.02.2017
nedelja, 12. februar 2017
OKNO
OKNO
Nič se ne dogaja,
moja rima spi,
v belih krizantemah,
z zaprtimi očmi.
moja rima spi,
v belih krizantemah,
z zaprtimi očmi.
Mesto je le mesto,
in klop je samo klop,
in prekratke ceste
predolge za v nekoč.
in klop je samo klop,
in prekratke ceste
predolge za v nekoč.
Kje je tisto okno,
ki zrcali čas,
ko s pogledom
rišem skoraj
ki zrcali čas,
ko s pogledom
rišem skoraj
znan obraz.
nedelja, 24. julij 2016
NIKA NEGA
![]() |
NIKA NEGA
Več nega dobre muzike
v iz larmaš kište,
nega dobre palinke
či ne poznaš Pište.
v iz larmaš kište,
nega dobre palinke
či ne poznaš Pište.
Dikline so našminkane,
se nosijo kak dame,
bi rade spekle rejtaše
pa ne vejo same.
se nosijo kak dame,
bi rade spekle rejtaše
pa ne vejo same.
Več nega starih lugašov,
sence pod oreji,
štrka ka bi pazo rour
tan gori na streji.
sence pod oreji,
štrka ka bi pazo rour
tan gori na streji.
Ti pa se na koula sej
do đablane na brejgi,
po starih cajtih zadišij
zakopano v snejgi.
Več nega mamce v ogradi,
ka bi v roubec dala
zapečeni domači krüj
te pa krave gnala.
do đablane na brejgi,
po starih cajtih zadišij
zakopano v snejgi.
Več nega mamce v ogradi,
ka bi v roubec dala
zapečeni domači krüj
te pa krave gnala.
Več nika nega lübica
na gvanti nemam rouže
zdaj sence sotiš plejšejo
liden pa neje boukše.
na gvanti nemam rouže
zdaj sence sotiš plejšejo
liden pa neje boukše.
SOBOČANEC
Kama idejo ta lejta
pijta sovo čuk,
ka več nemren brez posfejta
najti svoj kaput.
pijta sovo čuk,
ka več nemren brez posfejta
najti svoj kaput.
Kama idejo tej dnejvi,
se sunce čemeri,
mejsec pa vužiga zvejzde,
šče najina gori.
se sunce čemeri,
mejsec pa vužiga zvejzde,
šče najina gori.
Kama ideš,
ge si bijla,
pa spitavlen ges,
v čijo meglo
si se skrijla
pa te nede gnes?
ge si bijla,
pa spitavlen ges,
v čijo meglo
si se skrijla
pa te nede gnes?
Ne boš, ne boš , mala moja
gučala ka nesmiš,
do iže vozi sobočanec
tij pa izda kesniš.
gučala ka nesmiš,
do iže vozi sobočanec
tij pa izda kesniš.
Koga boužajo tej breze
pod kerimi sva skrila
tisto ka se žmetno skrije
nej ka bi zgibila?
pod kerimi sva skrila
tisto ka se žmetno skrije
nej ka bi zgibila?
Koga čakaš,
što de prišo
ta na tisto kloup,
kak de prišo
de odišo
pa šou svojo pout.
što de prišo
ta na tisto kloup,
kak de prišo
de odišo
pa šou svojo pout.
Neboš neboš mala moja
pravila ka kesniš
do parka vozi sobočanec
ge pa znan ka nesmiš.
pravila ka kesniš
do parka vozi sobočanec
ge pa znan ka nesmiš.
ponedeljek, 4. april 2016
ponedeljek, 7. december 2015
Ura teče, čas beži , kdo sem jaz in kdo si ti?
ZAMUJAM
Besede so moje
obleke
mehke in vpojne
z razpetimi gumbi
in madeži studa
na zlikanem stavku
zamujam
vso tisto romantiko
ki jo vozi
majhna črna lokomotiva
po tračnicah
mladostne vznesenosti
in star pokončen
usnjen kovček
poln domišljije
zamujam
mehke in vpojne
z razpetimi gumbi
in madeži studa
na zlikanem stavku
zamujam
vso tisto romantiko
ki jo vozi
majhna črna lokomotiva
po tračnicah
mladostne vznesenosti
in star pokončen
usnjen kovček
poln domišljije
zamujam
iz aleje
smehljajev
v preveliki kapi
in pletenih rokavicah
zamujam
zavedno zamujeno.
v preveliki kapi
in pletenih rokavicah
zamujam
zavedno zamujeno.
Naročite se na:
Objave (Atom)







