KO POSTAJAM PESEM
Poglej otroka.
Prehojena pot
cveti kakor češnja na vrtu.
Ustavi čas.
Zajemi sapo
in teci za njim do obzorja.
Poglej starca
ima otroške oči
in na večer se prižgejo kresnice.
Prisluhni vetru,
ko v krošnjah šepeta
vse pozabljene pesmi.
Pobožaj luno,
ko odjahaš na beli roži
v kraljestvo sanj.
Nasmej se soncu
in pobožaj senco,
ki te spremlja od prvih korakov.
Ko postajam pesem,
obujam spomine
in se smejem otroku v sebi.
03.02.2021. K.T.
ČRNA DUŠA
Potujem v čas
raztrganih pesmi,
nekaj jih v meni še zmeraj zori,
vabijo bralca s posušeno roko
in palca se črna duša drži.
Včasih zapelje
človeka v skušnjavo,
da ne veruje srcu, zatiska oči,
in vedno presliši kaj mislijo drugi
in česa resnično srce si želi.
Življenje je kratko,
da bi sovražil,
včasih je dobro če malo boli
in črno dušo združiti z belo
nekje tam na koncu naše poti.
31.01.2021 K.T.
Najslaši poljub, ki sem ga dobil
je tisti, ki ga nisem okusil.
Cause · Rodriguez
NA
VAJETIH ČASA
Slišal
konjev sem rezget,
vso noč iskrijo podkve.
Iz daljave strašen krik
nas žene na brezpotje.
A
nisem star, obupno star,
da moral bi verjeti,
da verzi, ki jih nosi čas
nekoč bodo izpeti.
Še
vidim te kot deklico
z rožo v laseh,
kadar kdaj začutiš me
v hrapavih dlaneh
In
lesket v tvojih očeh
v globino vabi me,
kot tisočkrat zapeti verz
z željo po še.
K.T.
29.01.2021
SPITAVLEN SE
či kda po travi odiš goula,
či ge v senci sama tan ležiš,
što te grabla ka tak fajn zdijavleš
pa kak senou po večeri dišiš.
Spitavlen se
što v tvojo gumlo odi
na slamo gor ponoči spat,
gda mejsec žuti proti zemli gleda
pod oknom včasi stavi se korak.
Spitavlen se,
či glij me nej je briga,
kak pogledneš kda se čemeriš,
pa smejiš se kda srce ti špila
in lažeš kak se te držiš.
27.01.2021 K.T.
MOJE TEMAČNE URE
Vpijam temoto, na prsih gojim kačo, vrana sem, ki sama sebi
kljuje oči,
toda na nebu orel razširja svoj mogočna krila.
Nekoč ti bo žal, da si kukavica, da si papiga, ki ponavlja besede,
in takrat poletim više, še više, kot zmore zloba in človeški pogled.
In vse bo tiho in vse bo negibno in vse bo znano,
ker daljave hlepijo po bližini, ker bližine ne morejo brez daljav,
zato vsi mrtvi pesniki pišejo vame resnice, ki ji trosi veter
življenju v predpasnik.
Najlepša pesem, ki sem jo napisal je pesem krvi in nosi
imena vnukinj in vnukov,
četudi morda se nikoli ne srečamo.
SPREHOD KOT POGREB
Dan deževen, siv, ves tih,
da se ti zasmili stih.
Pogled z okna,
brez besed,
v mislih tavaš v nedogled.
Včeraj zdi se kot nikdar,
čas le sencam je vladar,
čevelj žuli, dlan srbi,
kot pogreb se sprehod zdi.In povsod ležijo ptice,
garjave psice edine resnice
in polomljene krošnje
velikih besed
jokal bi rad, a gre mi na smeh.
08.09.2020 K.T.
KJER VČERAJ DANES ČAKA, Karel Turner
pesniška zbirka, 235 str., 18,5×12 cm, trda vezava
(Artikle pod znamko Knjižni klub Netopir si lahko zagotovite tudi po klubski ceni za celotni paket 2020.) Podrobnosti v povezavi
Prvi razdelek tokratne izdaje Turnerjeve poezije iz prvega obdobja vključuje samostojno pesniško zbirko Porcelanasto nebo in njeno nadaljevanje Porcelanasto nebo II,, ki je izšlo v skupinskem pesniškem zborniku, dodan pa je neobjavljen in v prvi izdaji neupoštevan material iz tega obdobja, od katerega je bilo nekaj enot priobčenih samo revijalno. Prvemu razdelku sledijo trije krajši razdelki, in sicer cikli Anatomija časa, Asfaltne pesmi ter Sanje o koruzi, pri katerih pride do izraza narativna plat Turnerjevega pesniškega izraza.
KOGA SE JE POTREBNO BATI
Naj vam povem
pošteno, iskreno,
boj se ljudi, ki sovražijo temo.
Boj se ljudi, ki ni strah jih priznati,
da vzamejo več, kot so pripravljeni dati.
Boj se ljudi, ki
pomembi se zdijo
in še v sanjah o tem govorijo.
Njih všečne besede množica ceni,
a v bistvu so puhli in prazni kreteni.
Boj se okovov, ki ne
žvenketajo
in črk položenih v usta ljudi,
ki kot klopotače za hrbtom rožljajo,
boječ ti pogledati naravnost v oči.
In sebe se boj, ki v
senci se skriva,
kadar odpelje sovraštvo nas čez,
da ne bomo nekoč, kot votle lobanje
ugašali v plamen prižganih sveč.
K.T. (31.08.2020)
Tri zbirke v eni :)
Zbirka izšla pri založbi Volosov Hram.
PREKMURJE NEJ RAVNO
Prekmurje nej ravno,
ma tudi bregej,
malo gor pogledi,
tan zagledneš menej.
Zakoj v blato klačiš
što je peveč gor?
Zakoj v rano trousiš,
tij panonsko sol?
Prekmurje nej plitvo
je globoko zadosta.
Ma dosta, peveč gonja,
vi pravite komposta.
🤡 K.T. 19.08.2020
