ODGRENJENOST
Iz tvojih oči zajemam
odgrenjenost.
Mrzlo naročje spomina,
vročo sapo poljuba,
da me izdihaš
v pozabljeno jutro,
da me razkolješ
me temo in svetlobo
s svetlimi toni mrakobe.
Iz tvojih dlani zajemam
nežnost minulih trenutkov.
Neumrljivo črto življenje,
bežne vzdihljaje ljubezni,
da me umiješ
v zarji večerni,
da me razbereš
med šumljanjem tišine
v zadnjih odtenkih grenkobe.
Iz tvojih besed zajemam
prvo posušeno solzo.
Na licu slovesa,
da bi strune obmolknile
brez ihtenja.
VASE
V svet sem gledal,
nič več v srce.
Morda zamujal
na sipinah dne,
obale smeha
in dotike rok,
tujec času,
v sebi pa otrok.
V svet sem gledal,
nič več v oči.
Na slepo tipal
bližine in stvari,
sladkost poljuba
in nalet strasti,
obraz v obrazu
skritem med ljudmi.
V svet sem gledal,
nič več vame cvet.
Nekoč zalivan
s čistostjo besed,
v preprosto misel,
da vsak najde pot
nazaj in vase
tudi preko zmot.
( Blagi naleti patetike!? Mogoče sta mi pesmici celo všeč? To nič ne pomeni! Potrebno je čakati.
Tudi ko ni nikogar je potrebno po ne potrebnem čakati. Nastanek pesmi v zvezdnem dnevniku mojih odpotovanj vase maj ali junij 2007.)
4 komentarji:
Našla še eno zanimov stran. Super! Še pridem kaj na obisk!
Vilinček!
Vsak dan prebrerem kakšno tvojo pesem... Tole sem še enkrat.
Vidim, da je nekako zamrl tvoj blog in da ne pišeše več dalje.
Škoda, zelo dober pesnik si.
Še se kaj oglasim pri tebi, pokomentiram in preberem...
Lepo bodi na svoji strani!
Vilinček!
Karel,
Tvoja poezija daleč presega običajne blogerske objave in zato te srčno prosim, da objaviš še kaj.
Nevenka
Hvala Punci. Hkrati pa se opravičujem, ker sem izginil neznano kam. Takšen pač sem.
Impresija II. je moja prva po dolgem času napisana pesem....
Objavite komentar