S PRIPISOM
Tam še spim
v lebdenju dneva
ves skesan poljub strasti,
ki sameva do večera
potem pa vešče v dlan lovi.
Tam ležim
v mehki travi
pokošeni za nazaj –
roka kosca ne ustavi,
v luno seka svoj vprašaj:
Mar je vredno?
Se izplača?
Tu pa tam,
nemara čez,
ko objem
nemir prinaša
bližati daljave zvezd?
Mar ni isto,
če negibno
zreš v vase
in strmiš
v luči,
ki jih ugaša
moč pozabe,
vetra piš.
Tam bedim vse do izbrisa.
Dober dan in lahko noč.
Vmes pa dolga prazna pisma,
s pripisom: kot nekoč.
Tam še spim
v lebdenju dneva
ves skesan poljub strasti,
ki sameva do večera
potem pa vešče v dlan lovi.
Tam ležim
v mehki travi
pokošeni za nazaj –
roka kosca ne ustavi,
v luno seka svoj vprašaj:
Mar je vredno?
Se izplača?
Tu pa tam,
nemara čez,
ko objem
nemir prinaša
bližati daljave zvezd?
Mar ni isto,
če negibno
zreš v vase
in strmiš
v luči,
ki jih ugaša
moč pozabe,
vetra piš.
Tam bedim vse do izbrisa.
Dober dan in lahko noč.
Vmes pa dolga prazna pisma,
s pripisom: kot nekoč.
1 komentar:
V obeh primerih bi bile solzne oči.
Spomnil sem se besed iz Camusovega Tujca,ki gre približno tako:
Danes je umrla moja mati.Dobil telegram. Mati umrla.
To nič ne pomeni! Lahko, da je umrla
že včeraj....
Ravno na rojstni dan moje hčere je
umrl moj oče.
Deset do desetih hlipajoči glas moje matere:
Karel, dedi je umrl!
To nič ne pomeni!
Vse je zapisano v genih in naključja niso izjeme.
Objavite komentar