OPIUM
V lahkotnem ritmu kdo ve koga nog
dviguje strast okorne krinoline
in pleše svoj poslednji ples
ob nežnih zvokih violine.
Iz pipe pa modrikast dim
Zažira se v spomine
bičat hrbte starih dam,
starejših od davnine.
Betežen, gnil je budoar,
vse grše so kokete
in tisto, kar bi za denar,
dobiš zastonj od tete.
In še točaj, ovratnik bel,
te brez sramu nadira
in ti ga psuješ, komaj živ,
ko jutro v dan umira.
(Pesem objavljena v zbirki Glasovi province – Porcelanasto nebo II 1999. V literarnem nokturno bral Radko Polič - Rac 2004)
1 komentar:
Ena pesem lepša kot druga. Ne vem kje se nahajaš. A sem vesela, da sem te našla. Upam, da je vse dobro s tabo.
Vsakič pridem in kaj preberem.
Nočko...upam, da kmalu znova zaživi ta blog.
vilinček!
Objavite komentar