TJA
Črne ptice, črno perje,
zima belo moko melje.
Sivo jutro kljuva sanje,
glasno sliši se vreščanje.
V srcu krilijo peruti,
slutno slutnja slutnjo sluti.
Druga drugo spreletava,
sneg počasi naletava.
Črne ptice, črno perje!
Kam vse vodi, kam vse pelje?
Tja v brezčasno, večno polje,
kod tišina brazde orje!
Tja med zvezde, v vesolje!
Tja, kjer bo gotovo bolje!
Tja v pozabo mimo lune,
pticam štet rumene kljune!
(Pesem je bila objavljena v reviji Mentor št. 4-6-1995, kot priloga 23. srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije – finalisti in v zbirki Porcelanasto nebo 1998. Je tudi uglasbena na zgoščenki Daleč je ).
Ni komentarjev:
Objavite komentar