SVETOBOLJE

svetobolje -a s (o) nazor, ki izraža bolečino, žalost zaradi neskladja med idealom in resničnostjo, hotenjem in dosegljivostjo tega.

Moje svetohlinstvo se skoraj vedno dotakne licemerstva. V ironični drži cinika, v posmehljivem tonu satira in večnega nihilista, se mi te nekoč "davno" napisane pesmi zdijo le nostalgičen drobec preperele vezenine, ki ga je odštrikal vsemogočni čas.
Zdaj pišem veliko bolje. Tako dobro, da tega niti ne napišem, ampak takoj pozabim. No včasih se
odpozabim in potem nastane kakšna PES SEM...


TOSTRAN OKNA

Prešlo je v nočeh
šumeče svetlobe.
Z vetrom v laseh
in pticami v trnju.
Med veje,
v roso dozorele samote.

Brez rezkega sija bolečine.
Brez imena prešlo
čez čakajoči svet,
proti mrzlim zvezdam
svoji tišini nasproti.

Prešlo je skoz oči,
ki hite mimo drugih
na trudne kretnje
v ostri belini.

V prvo gubo na dečkovem licu
prešlo kakor brazde,
ki so jih dedje orali,
ko slišiš svojo molčečnost
v izgubljenem šumu.


(Februar 2006. Pesem je bila uvrščena v finalno izbor sedmega pesniške turnira; Vitez vitezinja v Mariboru).

Dovolj je bilo samohvale....( he, he saj me itak nihče ne bo bral).